Intervju so profesor Tome Bo{evski, ~len na MANU

 Vo sovremeniot makedonski jazik ostanale zborovi od anti~kiot makedonski jazik

      Dali Slavjanite do{le od zad Karpatite ili od Balkanot preku Karpatite oti{le na sever, begaj}i od pritisokot na Rimskite vojnici, toa e isto taka eden logi~en problem i lesno mo`e da se protolkuva. Posle pette Makedonsko-rimski vojni koi se vodeni koi se vodeni vo vtoriot vek p.n.e., pa vo vremeto na Filip Petti i negoviot sin Persej, golem broj od makedonskata inteligencija, odd r`avniot aparat, celata elita na Makedonskata dr`ava od Balkanot od toa vreme e prinudno preselena kon sever, begaj}i od kole`ot na rimskite vojnici, koi od jug, od Peloponez, napa|ale prema sever. Zna~i deka glavnata preselba e nastanata pod prinuda na rimskite vojnici. Nitu eden narod ne si ja napu{ta svojata zemja od dobra voqa. Sepak, nitu edno iseluvawe ne mo`e potpolno da ja o~isti teritorijata. Begale onie koi imale zo{to da begat. No, selanite, {irokite narodni masi vo golem broj, mo`ebi i pove}e od peeset posto ostanale vo Makedonija.

     Zatoa nikako ne mo`e da se prifati deka so Makedonsko-rimskite vojni Balkanot bil etni~ki o~isten od makedonskoto naselenie.

     Ima dokazi deka podocna onie koi se iselile na sever, po~nale da se vra}aat na Balkanot, vo starata postojbina.

 Profesore Bo{evski, neodamna, zaedno so va{iot kolega profesor Aristotel Tentov vie napravivte edno senzacionalno otkritie od ogromno zna~ewe za makedonskata, pa i svetskata istorija. Vie uspeavte da go de{ifrirate sredniot, centralniot tekst na Kamenot od Rozeta, koj pove}e od dvestotini godini nikoj ne uspeal da go de{ifrira. Iako po profesija vie ne ste jazi~ar, o~igledno e deka podolgo vreme ve interesira ovaa tema. [to ve natera da zapo~nete so istra`uvawe na centralnoto pismo i jazikot na Kamenot od Rozeta?  

     Prof. Bo{evski: Ne mo`e da se ka`e deka ne be{e de{ifriran, ima{e golem broj na obidi da se de{ifrira srdniot tekst, no nie ne bevme zadovolni od rezultatite na tie analizi i de{ifrirawa. Jas ~etirieset godini rabotev vo oblasta na nuklearnata energetika i normalno e deka ne mi se strani site onie metodi na nau~no istra`uva~ka rabota, koi nie re{ivme da gi primenime i za re{avawe na eden vakov problem. Problemot i pristapot na de{ifriraweto, odnosno na ~itaweto na sredniot tekst na Kamenot od Rozeta, koj pove}e od dvesta godini ja interesira svetskata nau~na javnost, ne mo`ea da gi zadovolat na{ite kriteriumi. 

     Najva`no be{e toa {to ne mo`evme nikako da se slo`ime so stavovite na svetskata nauka deka anti~kite Makedonci ne pi{uvale na svojot jazik. Eden narod koj pred pove}e od dve iljadi godini formiral imperija so site elementi na sovremenata civilizacija ne e logi~no da bide nepismen. Narod koj ja formiral poznatata Aleksandriska biblioteka pred pove}e od dve iljadi godini, isto taka ne mo`e da bide nepismen. Ne mo`e nepismen narod da gradi biblioteki i da gradi svetska civilizacija.

     Ako ne{to ne znaeme, ne zna~i deka toa ne postoi. Dobra definicija e deka mnogu ne{ta od toj period, od razni pri~ini, ne se prou~eni i ne se identifikuvani. Nam ni panda vo o~i sredniot tekst od Kamenot od Rozeta za kogo {to vo nau~nata javnost od samoto negovo otkrivawe, zna~i pove}e od dvesta godini postojat dilemi me|u svetskite avtoriteti, deka e na poseben jazik, so posebno pismo, potoa deka e na egipetski jazik so nekoe demotsko pismo, koe ima ve{ta~ko ime, narodno pismo. Del od naukata smeta{e deka toa e slu`beno pismo vo toga{en Egipet, a na{ logi~en zaklu~ok be{e deka ako toa e slu`beno pismo, toga{ toa e pismoto na vladetelite na Egipet vo toj period, a trista godini vo toj period so Egipet vladee{e dinastijata Ptolomej.  Vo naukata se znae deka toa e makedonska dinastija po poteklo od Balkanot, poprecizno od mestoto {to denes go nosi imeto Ptolemaida. Prezimeto na ovaa dinastija e opredelnica od mestoto na poteknuvawe na ovaa nejziniot osnova~, ~uveniot general na Aleksandar Makedonski, Ptolomej Sotar.

     Gradot Ptolemaida se nao|a na samo peesettina kilometri ju`no od Bitola, zna~i normalno e jazikot na Ptolomeite da gi vle~e svoite koreni od Pelagoniskata ramnica, od regionot na dene{nite gradovi Lerin, Voden i Bitola. Normalno e deka i dene{nite dijalekti vo ovoj region vo sebe treba da imaat so~uvano nekoi elementi i koreni na jazikot na narodot koj pred dve iljadi godini `iveel na istata taa teritorija.

      Zna~i, jazikot na sredniot tekst na Kamenot od Rozeta treba da se bara na Balkanot, a ne vo Egipet, za{to toj jazik bil importiran od anti~kite Makedonci od Balkanot, i vo Egipet bil slu`ben jazik pove}e od trista godini kolku {to vladeela Ptolomeevata dinastija, po~nuvaj}i od prviot Ptolomej Sotar do poslednata Kleopatra Sedma, ~uvenata faraonka na Egipet.

      Ova bea na{ite prvi pretpostavki. Se razbira, kako i vo matematikata prvo se postavuva teorema, a posle se bara dokaz na taa teorema.

      Nie ja postavivme teoremata na zdravi osnovi, {to e prviot uslov za uspe{no re{enie da pretpostavkata bide logi~na i da ne ne zavede na kriv pat, kako {to mislime deka dosega{nata nauka odela po toj kriv pat.

     Problemot e slo`en zatoa {to pokrajjazikot i azbukata, odnosno pismoto e nepoznato vo sovremenata nauka. No, od druga strana, sovremenata nauka ima soznanija za vakvi pisma na golema teritorija na Evropa. Skoro site stari evropski pisma, po~nuvaj}i od balkanskite pisma na Pelazgite, na Etrurcite, na starite Danci i drugite stari severni narodi imaat slogovni pisma vo ~ij sostav vleguvaat znaci koi nie gi identifikuvavme na Kamenot od Rozeta. Na{ite najnovi soznanija se deka kanadskite Eskimi imaat pismo koe vo golem procent po svojata logika na pi{uvawe na znacite se slagaat so pismoto od Kamenot od Rozeta.  Nie sme zaprepasteni od toa soznanie, no vo sekoja enciklopediska dokumentacija za pismata na kanadskite Eskimi, na nekoi indijanski plemiwa vo Amerika, na starite evropski narodi mo`at da se najdat i pisma koi se prika`ani vo zvani~nata nau~na literatura.

     Zna~i, pismoto ne treba da se osporuva deka e slogovo, deka bilo vo javna upotreba mnogu golem period pred rimskiot period, pred pojavata na latinicata na evropskiot kontinent.

     Inaku, Kamenot od Rozata e pronajden od Francuzite za vreme na napadot na Napoleon na Egipet, vo borba so Angli~anite. Sega se nao|a vo Nacionalniot muzej vo London, no kopii od kamenot ima vo mnogu muzei vo svetot.

     Kamen od Rozeta ima ogromni dimenzii, te`ok e okolu 750 kila, pa onie koi imale zada~a da go uni{tat, ne uspeale vo toa.

 Zaradi konstatacijata deka pismoto e slogovo, koe e najpogodnoto ime so koe bi trebalo da se narekuva?

     Prof. Bo{evski: Nie pismoto go narekovme prema negoviot karakter- slogovo pismo ili pismo na sredniot tekst od Kamenot od Rozeta. 

     Se raboti za civilizacisko pismo na ogromna teritorija na dene{na Evropa i Mala Azija, a podocna bilo preneseno i na Severno amerikanskiot kontinent i bilo koristeno od mnogu narodi.

      Ptolomeite napravile edna sovr{ena verzija na toa pismo vo fantasti~ni razmeri, toa bilo edno sofisticirano pismo, go reducirale brojot na znacite so koi trebalo eden korisnik da gi pamti za da mo`e da se slu`i so nego i vovele odredeni pravila na pi{uvawe koi nie isto taka uspeavme da gi odgonetneme, a toa e pi{uvaweto na legaturi. Toa zna~i pi{uvawe na znacite eden do drug, pi{uvawe na znacite i eden vrz drug, da se izrazi onaa ~esta upotreba vo makedonskiot jazik i den denes, na zbor~eto “na”.  Vo samiot naziv na rezimeto za na{iot trud, “Po tragite na pismoto i na jazikot na anti~kite Makedonci”, tri pati e upotrebeno zbor~eto “na”. Taa karakteristika ja osoznale i onie nau~nici koi ja formirale pismenosta na anti~kite Makedonci i na nekoj na~in ovaa osobenost ja inkorporirale vo na~inot na pi{uvawe. Zatoa nie velime deka ova slogovo pismo na Kamenot od Rozeta e prilagodeno na jazikot na anti~kite Makedonci, ~ii koreni gi locirame na Balkanskiot poluostrov, vo reonot na pelagoniskata ramnica.

     Poprecizno ka`ano, ova e pismo na Evroaziskiot kontinent, na pred rimskata civilizacija, a od aspekt na pi{anosta na ovie teritorii, ova e pismo pred glagolicata i kirilicata na Svetite bra}a Kiril i Metodi.

     Nie imame izjava na eden od na{ite najpoznati kulturni dejci, ^ernorizec Hrabar koja ni be{e eden od povodite za na{ata ideja kade {to toj veli deka deka narodot na Balkanot, pred svetite bra}a da im dadat pismenost pi{uvale i gatale si “~erti i recki”. Istiot termin go sre}avame i vo naredbata na faraonot da se napi{e ovoj tekst, kade {to se terminot za pismo e “nareici”, a o~igledno e deka me|u “nareici” i “naresci” i “~erti” i “recki” e golema sli~nost.

      Vo ruskata literatura poimot “~erti” i “recki” e isto taka prifaten kako poim za nekoe praslavjansko pismo, koe tie ne go lociraat niti prostorno, niti vremenski.

      Nie go lociravme pismoto najprecizno, bidej}i se znae to~no godinata koga ovoj tekst e napi{an  na Kamenot od Rozeta, toa e 196 godina p.n.e.

 Profesore Bo{evski, vie Rimskata civilizacija ja imenuvavte precizno, dodeka periodot pred Rim go narekovte “predrimska civilizacija”. Pred Rim postoe{e Makedonija, kako dr`ava so site civilizaciski komponenti koi se sozdavale vo podolg vremenski period. Zo{to nikoj ne go upotrebuva terminot “Makedonska civilizacija”?  

      Prof. Bo{evski: Ova e edno pra{awe na koe {to nema logi~ki odgovor. Vo toj period na predrimski civilizacii vo sovremenata nauka gi imame verificirani civilizaciite na Egipet i na Persija. Makedonskata imperija ja zameni Persiskata imperija, kako {to Rimskata imperija ja zameni Makedonskata imperija. Persiskata imperija vo golem del od svoeto egzistirawe vlade{e so Egipetskata civilizacija. Zna~i, mo`eme da gi poredime edna po druga: Egipetskata, Persiskata, Makedonskata i Rimskata imperija, koi na Evroaziskiot kontinent vladeeja dolgo period od istoriskoto vreme.

     Za `al, vo sovremenata nauka postoi nekakov neprijaten i negatorski odnos prema Makedonskata civilizacija. Toa be{e i na{iot poriv da zapo~neme so na{ite istra`uvawa.

 Site dosega{ni imperii go nosat etni~ko ime na narodot {to gi stvoril, a samo Makedonskata imperija se narekuva “Imperija na Aleksandar Veliki”. Ova uka`uva na negirawe na etni~kiot identitet na Makedoncite...

      Prof. Bo{evski: Jas ne bi se slo`il so ova. Imeto na anti~kite Makedonci ne mo`e nikoj da go ospori, kako {to im se osporuva nivnoto etni~ko poteklo, no samoto ime “Anti~ki Makedonci” nikoj ne se osmeluva da go ospori.

     Koga nie se zafativme so re{avawe na ovoj problem, mislevme deka }e dademe golem doprinos ako sozdademe eden sistem na znaewe da mo`eme da pro~itame tekstovi koi samite Makedonci gi napi{ale, a so toa }e dojdeme do soznanie koi bile tie, kako zboruvale, i normalno na osnova na toa }e mo`e mnogu poverodostojno da se pi{uva istorijata. Prema toa, na{ata prva cel be{e da go identifikuvame pismoto so koe e napi{an ovoj tekst, da gi ozvu~ime znacite i na toj na~in da sozdademe edna metodologija za ~itawe i pi{uvawe so ova pismo i na jazikot na anti~kite Makedonci.

     Na Kamenot od Rozeta ima tri pisma, najgornoto e so egipetski hieroglifi, vo najdolnoto e upotrebena azbuka koja e sli~na so dene{nata gr~ka azbuka, na jazikot na toga{nite Danajci. Taka Makedoncite go narekuvale narodot koj go razbiral toa pismo. Tretoto pismo naukata go narekuva “Demotsko”, {to zna~i “narodno pismo”. No, nie znaeme deka vo su{tina toa e slogovo pismo, a vo nekoi analizi ova pismo se narekuva “pismo na koe se pi{uvale zakonite”, {to so dene{en termin toa bi bilo “slu`beno pismo”. Nie se slagame deka toa bilo slu`beno pismo na vladetelite, a toa bile Ptolemeite, odnosno anti~kite Makedonci.

     Ovde nie se poslu`ivme i so na{ite soznanija od oblasta na nuklearnata fizika. Vo stroitelstvoto na materijata imame osnovni elementi, protoni i neutroni. Protonite se nositeli na osobinite na site hemiski elementi, a neutronite slu`at kako vrzovno tkivo. Edna ogromna sli~nost postoi i vo jazikot kade {to mame soglaski i samoglaski. Soglaskite se nositeli na sodr`inata na zborovite, a samoglaskite slu`at kako vrzovno tkivo da go napravat jazikot te~en za izgovor. Vo nekoi obidi za de{ifrirawe na odredeni pisma prakti~no se de{ifriraat samo soglaskite, se definiraat nivnite znaci i nivnata zvu~nost, dodeka samoglaskite se pretpostavuvaat.

     Nie uspeavme da identifikuvame 26 razli~ni znaci za zapi{uvawe na soglaski i odredeno pravilo za formirawe na slogovi me|u tie soglaski i samoglaskite koi, vo ovoj slu~aj, gi ima osum. Zna~i nie definiravme princip na rotacija na pi{uvawe na znacite za soglaski i od polo`bata na tie znaci se kombinira slogot, odnosno vrskata me|u soglaskata i samoglaskata. Mislam deka ova e na{e krucijalno postignuvawe za da ja poednostavime procedurata na ~itawe na zapi{anoto.

     Od ovie 26 znaci za soglaski, 13 se takanare~eni “asimetri~ki znaci”, kade {to dominantna e vertikalnata crta, a za definirawe na poedini soglaski se koristat dodavki na vertikalnata crta, vo razni pravci vo odnos na osnovnata vertikalna crta.

So identifikacijata na ovie 26 razli~ni znaci i praviloto na rotacijata za formirawe na slogovi pome|u soglaskite i samoglaskite nie bevme vo sostojba da se nafatime za nivno ozvu~uvawe, odnosno pridru`uvawe na zvuk kon odredeni znaci.

     Uspeavme da gi definirame skoro site soglaski od kirili~nata azbuka, koja do den denes e vo upotreba na Balkanot i po{iroko. Gi definiravme najkarekteristi~nite soglaski za makedonskiot jazik, kako {to se “g”, “j”, “}” i drugi znaci, osven “w”. Identifikuvani se site znaci od dene{nata kirilica koja ja koristi makedonskiot jazik, kako i znakot “{t”, koj go ima vo dijalektite na makedonskiot jazik, posebno vo ohridskiot region, a go ima i vo drugite slavjanski jazik, vo slovene~kiot jazik, vo bugarskiot i vo nekoi drugi. Vo dene{niot literaturen slovene~ki jazik ima osum soglaski od koi pet se aktivni i vo na{iot literaturen jazik, a drugite tri se prisutni vo zna~ajna mera vo dijalektite na makedonskiot jazik, kako {to se mija~kiot, re~anskiot i nekoi drugi.

     Zna~i, nie formiravme edna slogova azbuka od 26 soglaski i 8 samoglaski i odredeni pravila na pi{uvawe za da mo`eme da se svrtime kon ~itawe na delovi od ovoj tekst.

     Karakteristika na ovoj tekst e {to e napi{an bez rastojanie pome|u zborovite, bez golema bukva, bez po~etok i zavr{etok na re~enicite. Za da identifikuvame zborovi nie moravme da identifikuvame grupi na znaci koi na pove}e mesta se pojavuvaat koegzistentno i na toj na~in da bideme sigurni deka se raboti za edna stabilna celina koja, normalno, zna~i zbor. Uspeavme da pronajdeme okolu 200 zborovi koi vo potpolnost go izrazuvaat zna~eweto na ne{tata kako i den-denes i koi se razbirlivi od dene{niot makedonski jazik.

     Tie 200 zborovi ni potvrdija deka na{ata rabota ima dobra osnova, deka ne treba{e ni{to da korigirame vo na{ite rezultati. Sepak smetame deka nemame dovolno zborovi za da go rekonstruirame jazikot na anti~kite Makedonci.

 Dali uspeavte da go otkriete zna~eweto na ovoj tekst?

      Prof. Bo{evski: Okvirnata sodr`ina na ovoj tekst e poznata od poodamna na osnova na de{ifrirawe na drugite tekstovi, no nie i postavuvame zamerka na naukata e deka tekstovite ne se identi~ni. Tie zboruvaat za isto sobitie, zboruvaat za naredba na faraonot. No, faraonot ne mo`e da izdade ista naredba na vladea~kiot makedonski narod i na porobeniot egipetski narod. Vo toj poroben egipetski narod eden del bile egipetskite Danajci koi go koristele pismoto koe nie denes go narekuvame “gr~ko pismo”. Zna~i, na eden na~in faraonot se obra}a kon svoite sonarodnici, anti~kite Makedonci, a na drug na~in se obra}a prema narodot so koj vladeal, a toa bile E|ipjanite.

     Zatoa ovie dva teksta ne se identi~ni. Nie najdovme mnogu elementi vo koi izedna~uvaweto na dvata teksta doveduva do golemi gre{ki vo tolkuvaweto. Mnogu e biten i karakterot na dvata jazika. Redot na re~enicite, kako i redot na zborovite vo re~enicata ne e ist. Redot na obra}aweto prema carot isto taka ne e ist. Na primer, posle oznakata za faraonot, vo danajskiot tekst stoi prezimeto, dodeka vo makedonskiot tekst stoi u{te eden epitet i potoa imeto, a dinastijata ili prezimeto e na krajot. Zatoa, izedna~uvaweto na zborovite vo trite pisma e opasno i pridonesuva kon pravewe na fundamentalni gre{ki i gubewe na mo`nosta da se dojde do pravoto zna~ewe na tekstot.

     Nie dojdovme i do mnogu interesni soznanija za nekoi zborovi koi do den-denes se koristat. Na primer, koga carot nareduva na koi pisma da se napi{e ovoj tekst, toj za poimot pi{uvawe koristi izraz na kamen “da se naveze”, {to i den-denes vo makedonskiot jazik za onoj koj ubavo pi{uva se veli kako da “veze”.

 Mo`ete li da navedete barem nekoi od zborovite koi se skoro identi~ni so dene{niot makedonski jazik?

      Prof. Bo{evski: Karakteristi~ni se trite vertikalni crti koi go ozna~uvaat poimot “Boga”. Istata oznaka nie ja najduvame vo monografijata “Slavjanska pismenost” izdadena vo Rusija od ruskiot nau~nik Grinevi~ kade {to zboruva za pi{uvanite fakti od regionot na Moskva, na cela Rusija, Ukraina i Polska i tamu gi identifikuva trite vertikalni crti za poimot “Boga”, a nie vo ovoj tekst najdovme deka istite tri vertikali se upotrebeni okolu sto pati tamu kade {to prema na{eto ubeduvawe treba da stoi zborot “Boga”.

     Eve u{te edna sporedba. Vo zapisi od Vin~a na kerami~ki artefakti najdeni se zapisi od sedum iljadi godini p.n.e., so tri vertikalni crti so istoto zna~ewe “Boga”.

     Zna~i, imame tri artefakti: od Egipet, od Balkanot, od Vin~a i od Rusija, kade {to vo site tri slu~ai trite vertikalni crti go imaat istoto zna~ewe “Boga”. Vo ruskata monografija i vo zapisite od Vin~a zvu~nosta ”Boga” ne e doka`ana, no nie probame da ja doka`eme vo tekstot od Egipet ja najdovme pridavkata zapi{ana so znacite koi gi identifikuvavme so zna~ewe “Bo`en” . Isto taka po~etokot na imeto za Aleksandar Veliki e “Bo`enstveniot”.

     Op{to ka`ano, ova pismo koe postoi mnogu dolg vremenski period poteknuva od Balkanot i vo konkretniov slu~aj Makedoncite go donele vo Egipet i najverojatno toa traelo se do Kiril i Metodi, odnosno do zborovite na ^ernorizec Hrabar deka “Slavjanite pi{uvale i gatale so ~erti i recki”. Posle ovoj period ova pismo po~nuvalo da vleguva vo zaborav. Verovatno Rimskata imperija i katoli~kata crkva go zabranile ova pismo, pla{ej}i se od rekonstrukcija na makedonskata dr`ava tie na sekoj na~in se obiduvale da ne dozvolat nitu spomnuvawe na prethodnata imperija. Zatoa Makedonija e podelena na ~etiri dela, zatoa zabranile komunikacija pome|u tie delovi, duri zabranile i ma`ewe i `enewe me|u ovie ~etiri dela na podelena Makedonija. Verovatno go zabranile i ova pismo, a pogolem del od zapi{anite artefakti bile uni{teni.

Bidej}i vo ovoj tekst ima mnogu zborovi koi se i den-denes vo upotreba vo Makedonija ili imaat koreni vo odredeni makedonski zborovi, mo`eme li da re~eme deka se raboti za ist jazik?

     Prof. Bo{evski: Se raboti za jazik prethodnik na balkanskite jazici, pa i po{iroko na dene{nite slavjanski jazici. Site ovie jazici svoeto poteklo go imaat vo jazik na anti~kite Makedonci. Mo`eme da go nare~eme i praslavjanski jazik.

Do sega se u~e{e i veruva{e deka deka vo sedmi vek do{le nekakvi slovenski plamiwa na Balkanot, pa i jazikot im go narekuvame “slovenski”, a sega preku va{eto otkritie konstatirame deka osnovata na tie takanare~eni slovenski jazici korenot go imaat vo anti~kiot makedonski jazik. Se soo~uvame so golema kontradikcija...

     Prof. Bo{evski: Vie sega navlegovte vo posledicite na na{eto otkritie. Na po~etokot na razgovorot rekov deka nie sakavme da go identifikuvame pismoto i po mo`nost da go rekonstruirame jazikot na anti~kite Makedonci, a so toa samite Makedonci, preku svoite zapisi, da ni ka`at, ne od drugi izvori, koi bile, kako zboruvale, koj im bil jazikot. Na taa osnova, ako toa posle go stavime vo osnovata na sovremenata nauka vo istorijata na jazikot, treba da se izvr{i prilagoduvawe na faktite.

     Nie ne sakame vo ovoj moment da zboruvame za posledicite koi }e nastanat zaradi otstranuvawe na zabludite vo istorijata, vo preselbite na narodite, vo potekloto na narodite i vo potekloto na jazicite.

     Pred nas e eden tekst koj e dovolno golem i dovolno bogat da mo`e da se rekonstruira rekonstruira i osoznae azbukata, da se osoznaat pravilata na ~itawe i pi{uvawe so taa azbuka. Zna~i tekstot e dovolno golem da se izvr{i rekonstrukcija na jazikot.

     Site dosega{ni soznanija ni ka`uvaat deka ova e tekst na Ptolomeite koi vladeele okolu 300 godini so Egipet, deka dinastijata na Ptolomeite e makedonska dinastija, deka potekloto go vodi od Balkanot, poto~no, od Pelagoniskata ramnica,

     Sledniot ~ekor e vosoznanijata na naukata da navlezat ovie fakti, da se verificira ova {to nie go ka`uvame, a posle toa da se premine na revizija na soznanijata koi se nadgraduvaat na toa.

      Ima zabele{ki deka e neprifatlivo posle pove}e od dve iljadi godini se zadr`ale vo dene{niot makedonski jazik, od anti~kiot makedonski jazik. Jas postavuvam kontra pra{awe: kako nekoi zborovi od tretoto pismo na Kamenot od Rozeta, od Demotskoto pismo, ostanale celi dve iljadi godini i se u{te gi ima vo dene{niot gr~ki jazik i toa nikoj ne go osporuva, a im pre~i {to vo dene{niot makedonski jazik ostanale koreni, zborovi od anti~kiot makedonski jazik.

      Zapisot na Kamenot od Rozeta ne mo`e nikoj da go uni{ti . Ako se konstatira deka na{ata metodologija e logi~na i ispravna, toga{ ne mo`e da se osporuva primenata na taa metodologija.

Kakvi se reakciite na va{eto otkritie od strana na makedonskite institucii i soodvetnite instituti vo drugi zemji vo svetot?

     Prof. Bo{evski: Za sega nema nekoi zna~ajni reakcii. Knigata {to ja {tampavme e ve}e razgrabena, no po~nuva da se pojavuva mnogu golem interes na lokalno nivo i po{iroko od mnogu drugi evropski centri. Zvani~nata lektronska verzija ja isprativme vo pove}e svetski centri, me|u koi i vo Institutot za isto~ni jazici vo ^ikago, vo Oksford, vo London, vo Germanija. Ne mo`e naskoro da se o~ekuva nekoe zvani~no razbirawe, bidej}i na{eto otkritie gi rastresuva temelite na sovremenata nauka vo ovaa oblast. Seto ona {to dosega go napi{ale za anti~kite Makedonci, ne mo`at lesno da go smenat. Potro{eni se golemi sredstva za fundirawe na aktuelnite soznanija vo naukata vo ovaa oblast. I sega se javuvame nie i mati~nost na centralnoto pismo na Kamenot na Rozeta mu davame od Balkanot. Treba da pomine izvesno vreme za da se pojavat prvite reakcii. Nie im stoime na raspolagawe za vodewe dijalog so najgolemite svetski eksperti za ovaa problematika.