mpc%20vo%20poz.jpg (12847 bytes)

 

 

Od neizdadenata kniga “ZEMNIOT @IVOT NA MAJKATA BO@JA”

 

Protoerej Mitko Poposki

 

 

 

RO@DESTVO  HRISTOVO

Text Box:

 “Deva denes Go ra|a Onoj {to postoel od sekoga{ i zemjata na Nedostapniot pe{tera Mu prinesuva. Angelite so pastiri Go proslavuvaat, a mudrecite so yvezdata patuvaat, za{to poradi nas se rodi Dete mlado, Predve~niot Bog”.         (kondak na Ro`destvo).

 

 

 

           

Za ra|aweto na Hrista zboruvaat dvajcata evangelisti.

Sv. evangelist Matej ja potcrtuva teinstvenata strana - bezsemenoto za~nuvawe od Svetiot Duh: “A ra|aweto na Isusa Hrista stana vaka: po svr{uva~kata na majka Mu Marija za Josifa, u{te pred da se sostanat, se vide deka e te{ka od Svetiot Duh” (1:18).

            Sv. evangelist Luka go opi{uva ra|aweto vo vremeto, epohata, zemjata, gradot, mestoto i nastanite so Nego koj se slu~uvaat:

            “Vo tie  dni izleze zapoved od }esarot Avgust za popis na site `iteli. Toa be{e prv popis za upravuvaweto na Kirinij vo Sirija. I otidoa site da se zapi{at, sekoj vo svojot grad. Otide i Josif od Galileja, od gradot Nazaret, vo Judeja, vo gradot Davidov, nare~en Vitleem, bidej}i be{e od domot i plemeto Davidovo, za da se zapi{e so Marija, svr{enata za nego `ena, koja ne be{e prazna. A koga bea tamu, nejze i dojde vremeto da rodi. Go rodi svojot Sin prvenec, Go povi i Go polo`i vo jasli, oti za niv nema{e mesto vo gostilnicata. Ima{e pastiri vo toj kraj, koi no}evaa tamu i go ~uvaa svoeto stado. I odedna{ se javi Angel Gospodov me|u niv i slavata Gospodova gi osvetli; i se upla{ija mnogu. A angelot im re~e:

            -Ne bojte se! Eve, vi soop{tuvam golema radost, koja }e bide za site lu|e; za{to deneska vi se rodi vo gradot Davidov Spasitel, Koj e Hristos Gospod; i eve vi znak: }e najdete povien mladenec, kako le`i vo jasli.

             I odedna{ so angelot se javi mnogubrojno nebesno voinstvo, koe Go slave{e Boga, velej}i: “Slava na Boga vo visinite, a na zemjata mir i me|u lu|eto dobra voqa!”

            Koga si otidoa ongelite od niv na nebo, pastirite si rekoa pome|u sebe: “Da odime vo Vitleem i da vidime {to stanalo tamu, za koe ni soop{ti Gospod”. I dojdoa brzo i gi najdoa Marija i Josifa, i Mladenecot kako le`i vo jasli. A {tom vidoa, ka`aa se {to im be{e re~eno za Toa Dete. I site, {to ~uja, se voshituvaa na seto ona {to im raspravaa pastirite. A Marija gi paze{e site tie zborovi, slagaj}i gi vo srceto svoe. I se vratija pastirite, slavej}i Go Boga za se ona {to ~uja i vidoa, kako {to im be{e re~eno”. (Lk. 2:1-20).

Text Box:              Napi{anata skromnost, so spokoen ton i blagorodna sodr`ina na taa evangelska povest ja dava osnovata, deka vo nea bogoozareniot evangelist go opi{uva raskazot od sv. Bogorodica za ra|aweto na Spasitelot. Majkite sekoga{ se najto~nite prirodni istori~ari za detstvoto na svoite ro`bi. Izlo`enoto na sv. Luka nosi propoved na `ensko ka`uvawe preku koe go naglasuva karakterot na Majkata Bo`ja. Sekoja druga Majka bi dala prostor pri opi{uvaweto na svojata ro`ba na sekoja voobi~aena slu~ka od `ivotot kako ne{to isklu~itelno. Na skromnata Majka Bo`ja takvi preuveli~uvawa ne  se prisutni. Za nea sekoe veli~ewe se sliva so soznanieto, deka nejzinoto Dete e Bo`ji Sin. Taa ne preukrasuva, se ~uvala za Nego vo svoeto srce. Sodr`inata na tekstot objasnuva deka samo na sv. apostol Luka, eden od Gospodovite u~enici, koj sinovski se gri`el okolu nejze, mu doverila nekoi detalnosti od detstvoto na U~itelot. Od skromnost taa ne mu raska`ala za poklonuvaweto na mudrecite.

            Toa go pravi sv. avangelist Matej:

            “A koga se rodi Isus vo Vitleem Judejski, vo dnite na car Iroda, ete, dojdoa vo Erusalim mudreci od Istok i rekoa:

            -Kade e novorodeniot Car Judejski? Ja vidovme  Negovata yvezda na Istok, pa dojdovme da Mu se poklonime.

            [tom go ~u toa, car Irod se upla{i i celiot Erusalim so nego. I koga gi sobra site prvosve{tenici i kni`nici narodni, gi pra{a:

            -Kade treba da se rodi Hristos?

            A tie mu odgovorija: Vo Vitleem Judejski; za{to taka e napi{ano preku prorokot: i ti, Vitleeme, zemjo Judina, po ni{to ne si pomal me|u vojvodstvata Judini; oti od tebe }e izleze Voda~ {to }e go pase Mojot narod - Izrailot. (Mih.5,2;)

            Toga{ Irod tajno gi povika mudrecite i dozna od niv to~no za vremeto, koga se pojavila yvezdata, pa, ispra}aj}i gi vo Vitleem, re~e: - Otidete i raspra{ajte se dobro za Mladenecot i, {tom }e Go najdete, javete mi za da otidam i jas da Mu se poklonam.

            Tie, otkako go slu{naa carot, si zaminaa. I, ete, yvezdata, {to ja bea videle na Istok, vrve{e pred niv, dodeka ne pristigna i se zapre nad mestoto, kade be{e Mladenecot. A koga ja vidoa yvezdata, tie se zaraduvaa so mnogu golema radost.

            I {tom vlegoa vo ku}ata, Go vidoa Mladenecot so majka Mu Marija, i padnaa, pa Mu se poklonija; a koga gi otvorija svoite kov~e`iwa, Mu prinesoa darovi: zlato, livan i smirna. I koga primija vo son vest, ne se vratija ve}e pri Iroda, a si zaminaa po drug pat za svojata zemja. (Mat.2:1-12)

            Prvoevangelieto po Jakova ja opi{uva vo toj nastan celata vselena. Otkako ja smestil vo edna pe{tera Marija, i go ostavil svojot sin okolu nea, samiot Josif oti{ol da pobara i da dovede nekoja baba od evrejskiot rod. “I ete, jas Josif, kako {to odev, odedna{ zastanav. Gi podignav svoite o~i nagore i vidov, deka vozduhot be{e zamrel. Poglednav povisoko kon neboto i vidov s¯ be{e zastanato i tivko. Pticite, koi bea letnale kon neboto, vo svojot let bea zastanati so ra{ireni krila. Gi svrtiv o~ite kon prozorcite na edna furna i gi vidov furnaxiite, navednati nad mesnoto korito, navednati nad testoto so nepodvi`ni race. Tie koi mesea, bea zastanati da mesat, tie koi go raznesuvaa testoto i go oblikuvaa lebot, stoeja i gledaa nagore. I ete,, ovcite, koi minuvaa bea zastanati vo dvi`eweto; ov~arot, koj be{e dignal raka da gi potera so gegata - rakata mu be{e zastanata vo vozduhot. Koga poglednav kon rekata, vidov kozi so glavite navednati, ustata im be{e otvorena, a ne pijat voda. I po kratko, vo eden mig s¯ otpo~na so normalen odd. (gl.XVIII)

            Golem nastan! Bog sleze od neboto na zemjata, postana ~ovek i me|u lu|eto za`iveal!

            I drug pat Gospod sleguval da gi poprava gre{kite na lu|eto:

            -Vo rajot, ka`uvaj}i ja pravednata Svoja presuda i navodno vetuvaweto deka “semeto na `enata }e ja zgazi glavata na zmijata”;

            -Za vreme na potopot, za celosnoto istrebuvawe na ~ove{tvoto od grevot, pri ru{eweto na Vavilonskata kula i poremetuvaweto na jazicite, za polagawe osnovata na `ivata Crkva, vo koja site so edno srce i edna du{a vistinski }e slu`at na Ediniot Bog;

            -Vo otkrovenija i znamenitosti na prorocite, so grom i molwa na Sinaj, i sekoga{ so edna cel: Da go prigotvi patot kon Hrista!

            Za toa, - u~i sv. Amfilohij - bile posebni, kratko trajni javuvawa. A sega sleguva po~etokot na prodol`enoto op{tuvawe, na ve~no osinovuvawe so Boga na site, kopneej}i po Boga.

            Koga toa se slu~uva, vo kakvo vreme? - “Vo tie dni” (Lk.2:1), koga vlastta na mnogubo`a~kiot car se prostirala nad celiot toga{en svet, ~ove~kiot rod be{e trgnal vo bezakonie i grevot go pokrival liceto na Zemjata; koga zavr{avalo ispolnuvaweto na Danilovite sedmici, od vremeto koga izleze zakonot za obnovuvaweto na Erusalim, do Hrista, . . . i }e se vrati narodot i odnovo }e se izgradat ulici i yidovi, no vo te{ki vremiwa. I po {eeset i dvete sedmici Hristos }e bide predaden na smrt i sud nema da ima: a gradot i svetili{teto }e bidat razru{eni, opusto{eni . . . a na kriloto od svetili{teto }e nastapi merzost na zapustuvaweto i krajot na predopredelenata pogibel }e go postigne opusto{itelot (Dan.9:24-27). Crkovnite tolkuva~i gi objasnuvat Danilovite sedmici. Po Vavilonskoto ropstvo bile izdadeni tri zakona za obnovuvawe na Erusalim: Od Kir Persiski vo 127 godina, i od Artakserks vo 295 i vo 308 godina od osnivaweto na Rim. Taka po danilovite sedmici, site onie izraelci koi pravilno go razbirale sv. Pismo go sledele vremeto od doa|aweto na Mesijata i ve}e nestrplivo Go ~ekale.

            Rodnoto mesto na Mesijata e pretska`ano od sv.prorok Mihej: “I ti, Vitleeme Efratov, iako si najmal me|u iljadnicite Judejci, od tebe }e ni izleze Onoj, Koj treba da vladee vo Izrailot i ~ie poteklo e od po~etokot, od ve~nosta” (5:2).

            Najprvo bilo vkoreneto vo soznanieto na evrejskiot narod proro{tvoto za doa|aweto na Mesijata od prorokot Valaam, “ma` so otvoreni o~i”, pred moavitskiot car Valak: “]e mu poka`am, no ne sega u{te, go sakam no ne odblisku: Izgreva yvezda od Jakova, i se izdiga dovek od Izrailot” (Broevi 24:15-17).

            Drevnite masoreti go znaele toj tekst deka se odnesuval na Mesijata, se pretpostavuva kako pojava na Yvezda. Od najstarite vremiwa doa|aweto na Spasitelot se postavuvalo vo nekakva tainstvena vrska so prirodnite promeni na ophodot na nebesnite tela i vo osnova go poka`uvat vremeto. Veruvale deka Mesijata }e dojde posle dolgi burni godini, i kako znak, na neboto }e se pojavi nova yvezda, koja }e go najavi Negovoto ra|awe. Te{ko e da se opredeli potekloto na tie predanija. Judejskite ravi smetat, deka Samiot Bog im dal takvo otkrovenie na drevnite patrijarsi, koi gi pratele promenite na yvezdanoto nebo. Toa predanie go prifatile i drugi narodi. Drevnite isto~ni narodi gi prepi{uvale tie predanija na svoite nau~nici: persijcite i haldejcite - gi prepi{uvale na Zoroastra, kinezite - na Konfu~ij, i tn. Kakvo i da e objasnuvawe koe se dava, va`no e, deka toj bil prisuten i bil {iroko rasprostranen niz razli~ni narodi, podeleni eden od drug so iqadnici na kilometri.

            Koga nabli`ilo vremeto predre~eno od prorokot Danilo, sv. Deva Marija da go rodi svojot Edinoroden Sin, `itelite na celiot Istok, osobeno judeite, bile razbranuvani vo o~ekuvawe na golemi promeni vo svetot. Svetonij i Tacit so isti zborovi izvestuvaat, deka po celiot Istok se govorelo za drevnoto proro{tvo, spored koe do{lo vremeto judeite da go zavladeat svetot. No nikoj od tie narodi, osven judeite, ne smeele da tvrdat, deka Mesijata }e dojde od nekoj od niv. Vo Evropa i Amerika Go o~ekuvale od Istok; Vo Indija i Kina od Zapad; no pod Istok i Zapad site ja podrazbirale Judeja. Se razbira deka kineskiot impreator Ming Ti ispratil vo Indija pratenici da nau~at, {to se znae tamu za doa|aweto na Svetiot, Koj spored predanijata trebalo da se pojavi na Zapad.

            Obedinuvaweto po skiptarot na Rim na site toga{ni narodi bilo delo na Bo`jata promisla. Toa objasnuvawe ne bilo za site podednakvo, nekoi smetale deka e podgotovka na vostanovuvawe na “edno stado” vo edno, ve~no, duhovno carstvo na mirot i qubovta. Pove}eto bile vo is~ekuvawe, nastanite vodele kon nekakvo novo edinstvo, deka veli~ieto na Rim se gradelo po Bo`ja promisla. Bogodarovani lu|e otvoreno ka`uvale, deka rimskoto edinona~alie vo vremeto na Avgust vodi kon raspa|awe na jazi~noto mnogubo{tvo i utvrduvawe na Bo`joto carstvo na zemjata.

            To~nata godina na Ra|aweto Hristovo te{ko se opredeluva poradi mnogute promeni vo godinite. Hristijanskite narodi denes go primat godinobroeweto , vostanoveno od skitskiot monah od VI vek Dionisij Mladi. Toj izra~unal, deka Ra|aweto Hristovo stanalo vo 754 godina od osnovaweto na Rim i go vovel hristijanskoto godinobroewe od Ra|aweto Hristovo, a ne od smrtta Hristova, kako {to bilo dotoga{. Pokasno astronomskoto broewe go koregiral Dionisij so sedum godini i bila utvrdena 747 godina od osnovaweto na Rim kako godina na ra|aweto Hristovo.

            Mesecot i denot na ra|aweto na Isusa bile vostanoveni vrz osnova od nastanite dadeni spored evangelieto po Luka na sledniot na~in:

            -Koga Isus se krstil, bil 30 godini (Lk. 3:23).

            -Kr{tevaweto Negovo vo Jordan od Jovan Krstitel stanalo na 6 Januari - na ovaa data se praznuva od II vek, poso~eno od sovremenici o~evidci.

            -Isus bil {es meseci pomlad od Jovan Krstitel (Lk.1:13-26).

            -Za~nuvaweto na Jovana se slu~ilo vedna{ posle javuvaweto na Angelot vo hramot na Zaharij. Slu`eweto na Zaharij vo hramot e potvrdeno pome|u 2 i 9 oktomvri 746 godina od osnovaweto na Rim. Na 10 Oktomvri Zaharij mo`el ve}e da bide sloboden od ~rednost i toj den stana za~nuvaweto.

            -Vo {estiot mesec od za~nuvaweto na Elisaveta (Lk.1:26), i spored najstaroto predanie stanalo za~nuvaweto na Gospoda od sv. Deva Marija, koe se opredeluva na 25 Mart 747 godina od osnovaweto na Rim. Koga }e se prodol`i broeweto od toj den - devet meseci, kolku {to e plodonoseweto na ~ovekot, se doa|a do datumot 25 Dekemvri vo 747 godina od osnovaweto na Rim, koja se prifa}a za ra|aweto na Isusa. Toa se sovpa|a so judejskoto predanie za ra|aweto na Mesijata, koe trebalo da se slu~i vo mesec Kislev - devetiot mesec na godinata po evrejskoto broewe, koj se odnesuva na mesec dekemvri po hristijanskoto godi{no broewe.

            Zapovedta za prebrojuvaweto na naselenieto vo Rimskata imperija, izdadena od imperatorot Oktavijan Avgust, go voznemirila normalniot `ivot vo domot na Josifa, koi ve}e go o~ekuvale ra|aweto na Mladenecot Isus.

            Taa zapoved predviduvala celosno prebrojuvawe na site `iteli vo imperijata. Ne objasnuva detalno {to se baralo s¯ vo popisot i koja bila celtta - dali se sakalo novo, potpolno, popravilno ureduvawe poradi danokot, ili pak za popravilno administrativno raspredeluvawe so ogled na brojot na naselenieto.

            Spored zapovedta sekoj gra|anin trebalo odnovo da go zapi{e svoeto semejstvo vo familijarnite spiskovi od svoeto pokolenie. Presveta Deva Marija nemala bra}a nitu sestri i kako edinstvena pretstavitelka na semejstvoto na Joakim bila povikana na prebrojuvawe so ma`ite. Trebalo i taa li~no da odi vo Vitleem, da se zapi{e. Taa i Josif `iveele vo Nazaret Galilejski. No tie, bidej}i i dvajcata proizleguvale od Davidoviot rod, koi ja naseluvale Judeja, trebalo da odat i da se zapi{at vo Davidoviot grad - Vitleem, kade David se rodil i bil pomazan za car.

            ^udni se Bo`jite dela! Golemiot i gord vo zemnoto svoe veli~ie - rimskiot imperator, so izdavaweto na zapovedta za prebrojuvawe sakal da gi postigne svoite zemni celi, no so toa, bez da nasetuva, se prosleduva Bo`jata voqa za ispolnuvawe na premudriot Bo`ji plan. So zapovedta toj gi povika Josif i Marija vo Vitleem, za da se ispolni voqata na Nebesniot car! Tie dojdoa tuka, kade se ~uva rodoslovieto na Davidovoto koleno, i imeto na Isus, pred Kogo se poklonuva s¯ {to e nebesno, zemno i podzemno, bilo zapi{ano vo tekstot za voobi~aenite podanici na rimskiot vlastelin! Prvoto doka`uvawe e, deka Hristos do{ol ne da razru{i, tuku da go ispolni zakonot.

            Patot od Nazaret do Vitleem bil pove}e od tri denono}ija, a osobeno ote`nat za starecot Josif i nepraznata Marija. Najdobro za niv bilo tie da ne odat nikade, tuku da ostanat vo Nazaret i da go do~ekat ra|aweto. No i pokraj tie te{kotii, tie ja ispolnuvale zapovedta, zatoa {to go po~ituvale rodot i zakonot. Josif se nadeval, deka brzo }e svr{at rabota vo Vitleem i, otkako “}e go dadat carevoto na carot” }e uspeat da se vratat vo Nazaret, za da “go dadat Bo`joto na Boga”. Vo isto vreme toj se somneval dali mo`e so te{kotijata na Marija i so golemiot priliv na lu|e, navreme da se zapi{at. So takvite branuvawa toj ja osedlal oslicata, ja ka~il Marija, go zel so sebe Jakova i trgnale za Vitleem.

            Dolgiot pat, a osobeno sostojbata na sv. Deva Marija, bil zamoren. Koga nabli`ile do Vitleem, na eden krstopat taa slegla od oslicata da odmori i sednala na eden kamen pokraj patot. Vo podno`jeto na kamenot izvirala voda. Toj kamen do denes e za~uvan i mu poso~uva na poklonicite dokazi za golemata po~it na palestinskoto naselenie kon predmetite, svrzani so svetoto predanoe.

            Vo Vitleem svetoto semejstvo se sretnalo so golemi pote{kotii. Maloto grat~e bilo prepolneto so pridojdeni lu|e poradi popisot. Site anovi, narodni prifatili{ta bile prepolneti so gosti. Starecot Josif gi obikolil i site privatni prifatali{ta, no i tamu bilo se ispolneto. Bile prinudeni pokriv da pobarat vo okolinata na gradot. Ne daleku od isto~nite porti na Vitleem, blizu do Davidoviot Isto~nik, vo kamewarniot planinski venec imalo prostorna pe{tera. Taa bila do nivata na Salomija, rodnina na Deva Marija i Josifa. Vo nejze pri lo{o vreme i stud pastirite gi pribirale ovcite i dobitokot. Go skladirale i senoto. Pokraj golemata karpa imalo izdlabeno korito koe slu`elo za jasli na `ivotnite. Tuka vo ladnata no} sv. Deva Marija i Josif na{le podslon za sebe i za o~ekuvaniot Mladenec.

            Ra|aweto. Vo istata pe{tera vo zimnata no} na 25 Dekemvri, dodeka Josif baral nekoja `ena - evrejka, da pomogne pri pora|aweto, pre~istata Majka Bo`ja bez ni~ija pomo{ rodila “Rodeniot od pred vekovite od Otca” Svoj Sin Edinoroden.

            Kakvo {to bilo ~udno Nejzinoto za~nuvawe, taka neobi~no se slu~ilo i ra|aweto na Mladenecot. Isus se rodi kako izvorna svetlina, koja go razseja no}niot mrak na mnogubo{tvoto i go o`ivotvori svetot so svetlina na qubov i toplina.

            “Sveta Deva Marija, za~na bez ma`, rodi bez bolki i ja so~uva devstvenosta na svojata ~istota. Hristos se rodi od nejze, kako {to plodot se ra|a od drvoto. Pomina niz nea, kako son~ev zrak koj minuva niz kristalno staklo bez da go povredi, pravej}i go u{te po ~isto i silno da bleska. Toa e Sonceto na pravdata - Hristos, ne Go povredi devstvoto na Svojata pre~ista Majka, no u{te pove}e ja pro~isti i osveti so prestojot Svoj vo Nejze” (sv. Dimitrij Rostovski).

            Posle ra|aweto Majkata Bo`ja samo Go povila Bebeto Isus vo peleni i Go polo`ila vo jaslite. Taa prva Mu oddala s¯ od sebe, maj~insko bogopoklonuvawe: Go nahranila na svoite maj~ini gradi. Na nejziniot skut otpo~nuva Negoviot prestoj vo svetosta.

            I samo vo tie prvi dni pri mnogute neudopstva na majkata i qubovta ne e spokojna od iska`anite proro{tva. Tie bile i ostanale za nejze edinstveni dni na nepomra~ena maj~inska radost. Vo toj blagogoveen trepet i bezkrajna qubov taa sozercavala za Slegnatiot na Zamjata Bog, Koj bil istovremeno i nejzin Sin, se so`ivuvala so toa, koe nikoga{ nikoja majka ne go do`iveala i nema da go do`ivee.

            Svedoci na ra|aweto na Spasitelot vo pe{terata pokraj Vitleem vo ladnata dekemvriska no}, koga lu|eto i prirodata spiele, postepeno - realno i simvoli~no - se slu~uva: starecot Josif, pramajkata Eva, Salomija, vitleemskite pastiri, Angel Gospodov i celoto angelsko voinstvo, yvezdata nebesna, mudrecite od Istok - celata priroda. Evangelijata go prika`uvaat toj fakt nakratko i ostavat prostor ~ove{tvoto da go obraboti vo negovata neopfatena {iro~ina, i vistinski sovremenata toga{na op{testvenost vo skromnost si go ukrasuva so blago~estivi poedinosti, koi }e gi privedam, bidej}i ja toplat du{ata.

            Pravedniot Josif vo blagogovejno mol~ewe prv se poklonil pred pre~istata Majka Bo`ja i Nejziniot Sin i na{ Bog.

            So ~udna radost toj go sozreval natprirodnoto ~udo i napolno se ubedil, deka Nejziniot Sin e navistina roden od Duh Sveti. Evangelieto pod psevdonimot na Mateja, go pretstavuva zagri`en da najde `ena evrejka, koja }e pomogne pri pora|aweto.

            “[to se slu~uva, i ete edna `ena koja sleguva{e od planinata mi re~e: - Kade si trgnal, ~ove~e? Odgovoriv: - Baram baba evrejka. Taa re~e: - Ti izraelec li si? I ka`av: - Da! Taa pak zapra{a: - Koja e taa koja ra|a vo pe{terata? I ka`av: - Svr{enica mi e. Taa pra{a: - Ne li ti e `ena? Odgovoriv: - Toa e Marija, koja be{e vospituvana vo hramot Gospodov i potoa mi be{e doverena mene da se gri`am za nejze. Taa ne mi e `ena - Duhot Sveti ja oseni. Babata mi re~e: - Toa vistina li e? Jas Josif odgovoriv: - Dojdi i vidi! I babata dojde so mene.

            Taa zastana pred pe{terata, i ete, svetol oblak ja ispolnuva{e pe{terata. Babata se provikna: Ti se proslavi denes, du{o moja, za{to o~ite moi vidoa ne{to nesekojdnevno: Se rodi Spasitel na Izrailot. I odedna{ oblakot is~ezna, a blesna druga svetlina, mnogu silna, o~ite ni oslepea. Potoa svetlinata postepeno se namaluva{e do momentot, vo koj Deteto se rodi i po~na da se hrani od Marija. I babata re~e: “Golem e ovoj den za mene, za{to prisustvuvav na nevoobi~aeno ~udo!” 

            Na sleguvaweto od pe{terata ja sretna Salomija i ñ re~e: “Salomijo, Salomijo, }e ti ka`am golemo ~udo: denes vo pe{terata edna devica bezma`no rodi. A Salomija i re~e: “Boga mi, dodeka jas ne se uveram deka devojkata rodila i po ra|aweto pak devojka ostanala, nema da poveruvam” (gl.XIX).

            Evangelieto za detstvoto Isusovo, armenskata redakcija, babata ja imenuva po ime. Taa bila pramajkata Eva.

            “Otkako pak Eva, na{ata pramajka, i Josif brzo pristignaa ja vidoa prebla`enata i svata Deva Marija deka ve}e be{e stanala Majka. Toga{ Josif i pramajkata Eva koga go vidoa toa, padnaa na zemjata poklonuvaj}i se, blagodarej}i na Boga so visok glas i slavej}i Go velej}i: “Blagosloven Si, Gospodi, Bo`e na otcite na{i! Bo`e Izrailev, Koj denes preku Tvoeto doa|awe Go izvr{i izbavuvaweto na ~ovekot! Koj {to me digna, mene gre{nata Eva, i me izbavi od mojot grev, i go vostanovi prethodnoto moe dostoinstvo. Sega du{ata mi likuva, bidej}i se ispolni mojata nade` vo Boga, Spasitelot moj”.

            Dodeka pramajkata Eva zboruva{e taka, taa vide kako edno obla~e se odeli od pe{terata i se izdigna kon neboto. Od drugata strana se pojavi edna bleskava svetlina, koja zastana nad jaslite od `ivotnite. I Mladenecot dojde legna na maj~ina Si grada i taa go nahrani. Potoa se vrati i sedna vo jaslite. Pri taa gletka Josif i pramajkata Eva Mu vozdadoa slava na Boga, zbuneti se voshituvaa na ~udata, koi se slu~uvaa pred nivnite o~i. Se pra{uvaa pome|u sebe so ~udewe: “Navistina, koj slu{nal ili videl ne{to sli~no, ona {to se slu~uva sega pred na{ite o~i”?!”

            Pramajkata Eva vleze vo pe{terata, Go zema vo svoite race Bebeto, Go pregrna i Go miluva{e, slavej}i Go Boga, za{to deteto be{e vo neopi{ana ubavina, so zrakoozaren vid i duhovno procvetano. Otkako Go povi vo peleni, taa Go stavi vo jaslite pokraj dobitokot i izleze od pe{terata. Nadvor ve}e be{e Salomija, koja dojde od Erusalim. Pramajkata Eva zastana i ñ re~e: “Ti soop{tuvam va`na i radosna vest: vo taa pe{tera, edna devojka bez bra~na vrska rodi Sin”.

            Od ovoj ~uden nastan e zemena idejata, deka Deva Marija e novata Eva, opredelena da go iskupi grevot na prvata Eva. Toa e cvrst osnoven i cenet motiv za Otcite na Crkvata. “Novata Eva”, za da se uo~i prvorodniot grev, treba sebe si da se prika`e so site ~ove~ki dobrodeteli. I zatoa tuka e istaknato kako “primer nad primerite”, `ena so site sovr{enstva. Svetite Otci na Crkvata, osobeno vo IV vek, frlat obilna svetlina. Sv. Amvrosij vo polna voshitna ne`nost vo svoite napi{ani stranici ja poso~uva nea za primer na devojkite i na sopruzite. A sv. Avgustin tvrdi, deka taa e primer na ~ist od grev, pravednik.

            So prisustvoto na Salomija, crkovnoto predanie vo apokrifnite tekstvoti saka da go potvrdi devstvoto na sv. Deva Marija, so~uvano i posle ra|aweto. Izvestena od pramajkata Eva, Salomija pristigna vo pe{terata i za projavenoto neverie rakata i se paralizira. Ispla{ena, taa klekna pred Semo}niot, velej}i: “Bo`e na moite tatkovci, spomni si deka sum od plemeto na Avraama, Isaka i Jakova! Ne go pojavuvaj mojot sram pred sinovite Izrailevi, Ti go znae{ toa - i preku tebe ja primiv svojata nagrada”.

            I ete se javi Angel Gospodov i ñ re~e: “Salomijo, Salomijo, Gospod te slu{na. Pru`i gi racete kon Deteto, zemi Go vo svoite race i re~i: “Pa|am pred Nego na kolena, za{to golem Car se rodi denes vo Izrailot”. Salomija napravi kako {to i re~e Angelot, i vedna{ se izle~i i opravda, i izleze od pe{terata. I ete se ~u glas, koj i re~e: Salomijo Salomijo, ne raska`uvaj na nikogo za ova golemo ~udo, dodeka Deteto ne vleze vo Erusalim”.

            Ponataka, vo kanonskite evangelija Salomija se javuva kako po~ituvatelka na Isusa i Negova posledovatelka za vreme na Negovoto op{tewe i slu`ewe, kako i edna od `enite mironosici (Marko 15:40; 16:1-8).

            Angelite prvi po{iroko go oglasuvaat nastanot. Najprvin eden Angel Gospodov se javil na vitleemskite pastiri i im ja soop{til golemata radost za site lu|e - deka se rodil vo gradot Davidov Spasitel, Koj e Gospod Hristos i Kogo }e Go najdat vo jaslite. Odedna{ posle toa sleze mnogubrojno voinstvo na nebesni angeli koi peele: “Slava vo visinite na Boga, i na zemjata mir, me|u lu|eto dobra voqa!”.

            Yvezdata. Vo isto vreme edna golema yvezda od ve~erta do utroto greela nad pe{terata so oblak, nevoobi~aen nastan koe ne se slu~ilo otkako svetot svetuva.

            Za taa yvezda mnogu porano ka`uvale vo Erusalim, deka taa }e go ozna~i ra|aweto na Isus Hristos, Koj }e gi ispolni Bo`jite vetuvawa i ne samo prema Izrailot, tuku i prema site narodi.

            Izvonredna gletka! Blagodatna pesna! No zo{to pred pastirite? Zo{to se javuva i celoto angelsko voinstvo, koga e dosta i samo eden Angel blagovesnik?

            Site nebesni `iteli se javuvaat i site likuvaat, za{to {irnoto nebo nemo`e da go sobere voshitot od nastanot. Tie bile svedoci i gledale kako Na~alnikot na mirot sleguva od neboto, za da stvori mir na zemjata. Do Negovoto javuvawe na zemjata nemalo mir. Go nemalo mirot nitu vo ~ovekot nitu nadvor od nego, nitu po zemjata, nitu vo odnosot kon neboto - nasekade caruval |avolot i ~ove~kiot rod ve}e se oddale~il od Boga. Oblacite na Bo`jiot gnev stra{no bile nadvisnati nad nego. I odedna{ {to stanuva? Zaboraveniot od narodot Bog, sleguva pri niv, im daruva mir, izliva nad niv qubov i milosrdie! Angelite seto toa go gledat, se ~udat, se raduvaat i vo blagogovenie voskliknuvaat: “Slava vo visinite na Boga i na zemjata mir, me|u lu|eto dobro blagovolenie!” - voshitno radosno!

            Taka, ne vo Erusalim, koj spie, tuku na budnite pastiri, koi bdeat, Gospod ja otkriva spasitelnata Svoja tajna; pod otvoreno nebo se slavi ra|aweto kako znak, deka radosta na spasenieto izgreva ne samo za Izrailot, a ja ozaruva celata vselena.

            Pastirite prvi od `itelite na zemjata go videle ~udoto, koe se slu~ilo, no ne dovolno go razbrale. Vedna{ po angelskoto objasnuvawe, tie stanale prvite blagovesnici za ra|aweto na Spasitelot. Tie bile pastirite, ~ii stada no}evale na polovina ~as od Vitleemskata pe{tera, vo kolibite okolu Ederom. Tie bile ~etiri. Crkovnoto predanie gi za~uvalo imiwata na tie pastiri i nivnite imiwa bile: Misail, Ahiil, Kiriak i Stefan. Se pretpostavuva deka bile od bli`noto selo Beit Sagjur.

            Uspokoeni od zborovite na Angelot, spomnatite pastiri oti{le vo Vitleemskata pe{tera, da vidat {to se slu~ilo. Tie dobro ja poznavale okolinata, lesno ja na{le pe{terata, vo koja nesre}nite patnici od Nazaret bile podsloneti. I navistina tamu videle neobi~na gletka: sama rodilka so povieno novorodeno Detence, polo`eno vo jasli - Pre~istata Deva Marija i Bogomladenecot Isus. Smireno na kolena Mu se poklonile.

            Na radosnoto blagovestie od Angelot i yvezdozra~noto videnie - peej}i angelite vo osvetlenata kako den no}, opkru`eno so bednost i skromnost Bo`estveno Dete vo jaslite im se videlo u{te po svetlo i bo`estveno.

            Pri poklonuvaweto tie Mu prinele s¯ {to imale: ~ista qubov, silna vera i sesrde~na proslava. I na presvetata Mu Majka i oddale blagogovejna po~it, otkako detalno £ raska`ale kakva svetla yvezda videle na neboto i kakva angelska pesna se raznela od nebesata.

            Svetata Deva vnimatelno gi slu{ala site ~udni slu~uvawa, koi se redele so ra|aweto na Bogo~ovekot, taa gi smestuvala dlaboko vo svoeto srce, i se raduvala, deka tie go potvrduvaat Bo`joto vetuvawe i ja utvrduvaat verata vo Spasitelot na svetot.

            Smireni, pastirite se poklonile povtorno na Bogomladenecot i na Negovata pre~ista Majka i se vratile pri svoite stada, slavej}i i hvalej}i Go Boga. So voodu{evuvawe raska`uvale vo detalnosti na okolinata za blagata vest i za neobjasnenite ~uda, koi se slu~ile vo taa sveta no}.

            Mudrecite od Istok, se prvite pome|u u~enite lu|e (nau~nici, jasnovidci, astrolozi) kako Valaam i Danil, proroci, a spored nekoi - carevi, koi spored novonastanatite prirodni neobi~ni pojavi, razbrale, deka se rodil dolgoo~ekuvaniot Car Judejski. Sv. Evangelist Matej go raska`uva tajnoto poklonuvawe (2:1-12).

            Sv. Kozma Majumski vo prviot kanon na Ro`destvoto Hristovo vo poeti~ki stil go vospeva:

            Preku ogreanata yvezda od Jakova, Vladiko, Ti gi ispolni so radost srcata na mudrite yvezdoprou~uva~i, u~enici i slu`iteli na slovoto na drevniot predvesnik Valaam, gi primi kako prvi jazi~nici, ispoveduvaj}i go Hrista (IV pesna, 2-tropar).

            Kerkata vavilonska gi vnese vo svojot dom zarobenite mom~iwa na Davida, a samata sega ispra}a podaroci - po mudrecite, da se poklonat na Davidovata kerka - Deva Marija, koja Go rodi Boga (VIII pesna, 1-tropar).

            Vavilon go zapleni imotot i bogatstvoto na Sionovoto carstvo, a Hristos preku carskite mudreci, koi gi predvode{e yvezdata, gi privle~e vo Sion negovite bogatstva (VIII pesna, 3-tropar).

            Istiot nastan e so~uvan vo mnogu osetlivi detali i vo crkovnoto predanie - starite spomenici, sostaveni vo Sirija, Ermenija i vo nekoi arabski zemji, vo zemjite koi bile ekonomski povrzani so Persija, odkade bea do{le tainstvenite mudreci.

            Dreven arabski tekst, so~uvan vo Florentijskata biblioteka, gi narekuva mudrecite `reci i formalno gi prisoedinuva kon iranskata religija so nejziniot poznat reformator Zaroastr, na kogo se prepi{uva i poso~enoto proro{tvo za doa|aweto na Mesijata. Go priveduvame vo celost toa mesto, koe po duh, pravednost i blago~estie e prekrasno dopolnuvawe na kanonskiot evangelski tekst na sv. evangelist Matej.

            “Vo vremeto na prorok Mojsej ima{e eden ~ovek po ime Zaratustra (Zaroatr), koj ja otkri naukata za magiite. Edna{, koga sedel pokraj potok, vdlabo~en vo obu~uvaweto na svoite u~enici, koi bile posveteni na naukata za magiite, vo samoto zboruvawe toj se poklonil i im rekol:

           

C:\Users\Ver. Rev. M. Poposki\Pictures\Ikoni & Sliki\Pictures from the Lazes 40 Days 075.jpg

 

            -Ete, Devica }e za~ne bez ma`. I }e rodi Sin bez da se oskverni nejzinoto devstvo, i Negovoto blagovestie }e se raznese po site kraevi na zemjata. Judeite }e go raspnat vo svetiot grad, osnovan od Melhisedek. Toj }e voskresne od mrtvite i }e se voznese na neboto. Vo znak na Negovoto ra|awe }e vidite na Istok edna yvezda, po bleskava od sonceto i od drugi nebesni svetila, za{to vsu{nost toa nema da bide yvezda, tuku Angel Gospodov. I koga }e ja vidite taa yvezda, pobrzajte i odete vo Vitleem. Tamu }e se poklonite na novorodeniot Car i }e Mu prinesete darovi. Yvezdata }e se dvi`i po neboto pred vas i }e vi go poka`e patot.

            Taa yvezda be{e proro~ki znak. Ima razmisluvawe kaj nekoi crkovni tolkuva~i, deka toj Zaroastr nee nikoj drug, tuku samiot prorok Avakum, yvezdoprou~uva~ot.

            Ermenskata verzija od istiot pi{an spomenik go ka`uva to~niot broj na `recite:

            I vedna{ Angel Gospodov brzo pristigna vo zemjata persiska da gi izvesti carevite - `reci da odat i da se poklonat na novorodeniot Mladenec. I ete, otkako bea predvodeni od yvezdata devet meseci, pristignaa vo opredelenoto vreme, vo koe Devicata stana Majka. Bidej}i vo toa vreme persiskoto carstvo caruva{e nad site carstva, koi bea na Istok. Caruvaa trojca bra}a: prviot - Melhior, caruva{e vo Persija, vtoriot - Valtasar, caruva{e vo Indija, i tretiot - Gaspar, gi osvojuva{e arabskite zemji. Koga se sobraa po Bo`ja zapovest, pristignaa vo toj moment, vo koj Devicata stana Majka, vo momentot na ra|aweto Isusovo”.

            Ponataka ermenskoto evangelie gi opi{uva skapocenite podaroci na mudrecite od Istok i razgovorot pome|u Marija i Josif, a vo sirskata redakcija, so~uvana od Mesopotanija - Mosul, i vo Londonskoto kralsko azisko op{testvo, se ka`uva za mudrecite koi donele dopolnitelni podatoci. Prikazot za Angelot, koj se javil vo vid na yvezda, se zadr`uva na kratko i vo arabskoto evangelie:

            “Istata taa no} Angelot izvestuva~ be{e praten vo Persija. Toj se javi najnapred na taa strana vo vid na yvezda, svetla, koja ja osvetli cela Persija. A toa, se ka`uva vo 25 glava od prviot kanon - praznikot na Ro`destvo Hristovo - vo Persija se praznuval nivniot golem naroden praznik, tamu bile i poklonicite na ognot i yvezdite, site `reci vo rasko{ni ode`di, tor`estveno ja slu`ele nivnata prazni~na slu`ba, i odnenade` mnogu silna svetlina se razlea nad nivnite glavi. Site go ostavija prazni~noto tor`estvo i veselba, a `recite ja prekinaa prazni~nata slu`ba, i izlegoa da vidat {to se slu~uva nasladuvaj}i se na gletkata.

            Tie vidoa, edna silno svetnata yvezda ogreana nad Persija. Po svojata svetlina taa prili~e{e na sonce. Toga{ carevite gi pra{aa `recite, na nivniot jazik: Kakov e toj znak, koj go gledame na neboto? Spored proro~kite knigi, koi bea gi ~itale, rekle:

            “Se rodi Car nad carevite, Bog nad bogovite i Svetlina nad svetlinite. Ete i eden od bogovite do{ol da ne izvesti za Negovoto ra|awe, da odime da Mu odneseme darovi i da Mu se poklonime”.

            Toga{ site upravnici, sudii, generali, stanaa ta gi pra{aa `recite: “Kakvi podaroci prili~at da Mu odneseme?”.

            Tie im ka`aa: “Zlato, smirna i livan”.

            Toga{ trite carevi prestolonaslednici, na carot Persiski, zemaa od tainstvenite podaroci: Edniot tri livri smirna, drugiot tri zlato, i tretiot tri livri livan. Se oblekoa vo najskapocenata obleka, gi ukrasoa svoite glavi so zlatni kruni i gi ponesoa vo svoite race podarocite.

            Po kratko vreme tie ja napu{tija svojata zemja, pridru`uvani od devet ma`i, trgnaa na pat, predvodeni od yvezdata, koja be{e se javila. I Angelot koj be{e go izdignal od Erusalim prorokot Avakum, koga be{e frlen vo jamata na lavovite, istiot toj Angel, preku silata na Svetiot Duh, gi dovede persiskite carevi vo Erusalim.

            Trgnaa od Persija nautro koga petlite propeaa, kasno ve~erta vlegoa vo Erusalim pra{uvaj}i gi mesnite `iteli: “Kade e rodeniot Car, kaj Kogo dojdovme od dale~na zemja?”

            Od tie ~udni gosti, erusalimcite mnogu se voznemirija a nekoi se ispla{ija. Koga dozna carot Irod, vedna{ isprati svoi slugi, da gi dovedat persiskite carski naslednici pred nego.

            Toj gi pra{a: “Od kade ste? I {to barate vo na{ata zemja - kogo barate?”

            Tie rekoa: “Go barame Carot, Koj se rodi vo Judea, vo zemjata na Erusalim. Glasnik Bo`ji se javi, ta ne izvesti za ra|aweto na Toj Car, ete zatoa dojdovme - da Mu se poklonime i da Mu prineseme darovi”. Golem strav go opfati Irod pred tie sinovi na persiskiot car, koi pominuvaj}i tolku dolg pat, do{le vo negovata zemja, da go baraat rodeniot vo Judea, Car. Samiot Irod i site negovi bliski mnogu se voznemirija od sredbata so tie carski sinovi.

            Irod im ka`a: “Golema e silata, golem e toj car, za Kogo ste do{le da Mu uka`ete pot~it. Navistina toa e Car, i Car nad carevite. Odete i pobarajte Go i, koga }e go najdete, dojdete i ka`ete mi, ta i jas da otidam da Mu se poklonam”.

            Vpro~em, Irod be{e smislil re{enie da Go ubie Deteto, a so nego i persiskite knezovi, ta poradi toa i si re~e: “I taka, sega celiot svet }e mi bide pot~inet”.

            @recite ja zavr{ija posetata kaj Iroda. I koga izlegoa, povtorno ja zabele`aa yvezdata, koja gi predvode{e se dodeka stignaa pred pe{terata. Toga{, si go smeni svojot vid, taa stana sli~na na golem svetol stolb, koj se protega{e od neboto do zemjata.

            Tie vlegoa vo pe{terata i ja vidoa Marija, Josif i Mladenecot, povien vo peleni, staven vo jasli.

            Tie Mu se poklonija, Mu prinesoa darovi i £ ~estitaa na Marija. Josif i Marija ostanaa v~udonevideni, koga gi vidoa tie trojca carski sinovi so kruni na glavite, tie patnici kleknaa vo pot~initelen poklon pred Novorodenoto, bez da ka`at nitu zbor pred ovoj golem nastan.

            Josif i Marija gi pra{aa: “Od kade ste?”

            Tie im odgovorija: “Nie doa|ame od Persija.”

            Marija i Josif povtorno pra{aa: “Koga trgnavte od Persija?”

            Tie im odgovorija: “Toj den be{e praznik. Otkako go otpraznuvavme praznikot, ve~erta eden glasnik Bo`ji ni re~e: “Stanete i otidete da odnesete darovi na Carot, Koj se rodi vo Judeja. Prvite petli {tom propeaa, nie otkako gi stavivme kai{ite na kamilite trgnavme na pat, a tuka pristignavme denes, okolu tri ~asot preku denot.”

            Marija zema od pelenite na Isus i im ja dade. Tie ja primija vo svoite race so vera, kako skapocen podarok. I koga se pristemni, na sedmiot den po ro`destvoto Hristovo, Angel pazite vo vid na yvezda gi ponese obratno. Tie go sledea Angelot, razgovaraj}i po patot za nastanot. Ve~erta pristignaa vo svojata zemja.

            Persija se vozraduva na nivnoto vra}awe. Se sobraa mnogu knezovi pratenici kako i `reci i gi pra{uvaa: “Kako im pominalo odeweto i vra}aweto? [to napravivte i {to ni nosite?”

            Im ja poka`aa pelenata, koja im ja dade Marija. Tie ja zemaa, napravija ne{to kako magija: zapalija golem ogan i silno go razgorea, ja frlija vo nego Bo`estvenata pelena. Taa stana sli~na na ognot. Potoa, koga go izgasnaa ognot, ja izvadija pelenata, be{e bela kako sneg i pozdrava od porano. Otkako ja zemaa vo svoite race, ja celuvaa, i ja stavaa na svoite o~i velej}i: “Navistina, bez nikakvo somnevawe toa e nametka na Boga nad bogovite, bidej}i ognot na na{ite bogovi ne mo`e{e da ja izgori i da ja o{teti. “I taka ja so~uvaa taa pelena so vera i golema po~it.”

            Neobjasnetite tvari i celata priroda voskliknaa na Ro`destvoto na Spasitelot koi svedo~ea za Nego. @ivotnite i pe{terata Mu oddadoa poklonuvawe. Vo evangelieto pod psevdonimot na Matej ~itame, deka “na tretiot den po ro`destvoto na Gospoda, Marija izleze od pe{terata, vleze vo edno trlo, kade volot i magareto i se poklonija. Taka se ispolni ka`anoto od prorokot Isaija: “Volot  go poznava stopanot svoj, i oselot - jaslite na gospodarot svoj” (1:3). Tie `ivotni neprestano Go obo`avaa Deteto, Koe be{e vo jaslite pred niv. Taka se ispolni ka`anoto i od prorokot Avakum: “Ti }e se pojavi{ pome|u dve `ivotni” (3:2) spored prevodot na Sedumdesette).

            Site Mu prinesoa po nekakov dar: “Sekoja tvar, sozdadena od Tebe, u~estvuvaa vo proslavuvaweto i Ti podnesoa: Angelite - pesna, neboto - yvezda, carevite darovi, ov~arite - ~udo, zemjata - pe{tera, pustinskite karpi - jasli, nie lu|eto Majka Deva” (4-stihira na Gospodi vozvah na Ro`destvo).

            Takvi svedoci na nastanot, svrzani so Ro`destvoto Hristovo, svrzani so Davidoviot grad, Vitleemskata i Judinata planina, i denes se gledaat: po patot za Vitleem - urnatinite od domot na Simeon Bogopriemecot, kladenecot na trite `reci - ottuka yvezdata gi povede kon Vitleem, golemata karpa pokraj patot, kade odmorila Majkata Bo`ja.

            Vo samiot Vitleem pak - veli~estveniot krstoobrazen hram posveten na Ro`destvoto Hristovo, od vremeto na Justinijan, izgraden vrz temelite na u{te po star hram od vremeto na caricata Elena nad Vitleemskata pe{tera. Vo po~etokot zidnite kamewa mu bile od mermer i mozaik, no od oddot na vekovite i istoriskite nastani mermerot bil simnat od zidovite na hristijanskiot hram i bil upotreben za ukrasuvawe na Omarovata xamija vo Erusalim i dvorcite na halifite. Od dvete strani na glavniot sreden oltar, po petnaeset mermerni stepenici se sleguva vo podzemna crkva. Toa e samata Vitleemska pe{tera, kade se rodi Hristos, kako {to stoi so latinski natpis: Tuka se rodi Hristos od Deva Marija. Mozaicite datiraat od sedmiot vek i se dobro za~uvani. Nekolku ~ekori ponastrana se jaslite - izdol`enoto kameno korito, oblikovano so bel mermer, kade le`al povien Bogomladenecot. Od sprotivnata strana na jaslite ima drug prestol. Toj potsetuva na mestoto, kade sv. Bogorodica gi povikala pastirite i so niv zboruvala. Celata pe{tera ima razmer vo metri - dvanaeset na ~etiri.

            Golem Gospodov praznik. Za ovekove~uvawe na toj istoriski nastan Crkvata go vostanovila u{te od apostolsko vreme golemiot Gospodov praznik Ro`destoto Hristovo so pet dena pretprazninstvo i {est dena poprazninstvo. “Od Apostolski izvori” za den na praznuvaweto mu e opredelen 25 Dekemvri (st.stil 7 Januari). Drevnoto negovo praznuvawe e registrirano od vremeto na sv. Kliment Aleksandriski (II vek), potoa za praznuvaweto ka`uva sv. Ipolit Rimski (III vek) i dr. Vo po~etokot na IV vek vo ogromniot hristijanski hram vo Nikomidija na denot na praznikot Ro`destvo Hristovo, po zapoved na imperatorot Dioklecijan bile izgoreni 20,000 hristijani. Zna~ajnite crkovni otci od IV vek, Jovan Zlatoust, Grigorij Bogoslov, Vailij Veliki, Efrem Sirin, ostavile prekrasni propovedi i besedi za toj praznik. Vo pokasno vreme nadahnatite himnotvorci, kako Kozma Majumski, Anatolij Carigradski, Sofronij i Andrej Erusalimski, German Carigradski, Jovan Damaskin, prepodobna Kasija i drugi, sostavile prekrasni stihiri, tropari, kondaci, ikosi i kanoni za bogosu`enieto na Ro`destvoto Hristovo, pred i po praznenstvata. Centralnata tema vo niv e Golemiot iskupitel Isis Hristos. Vo nekoi od crkovnite pesnopevki se spomnuva Bo`jata Majka se proslavuva zaedno so Bo`joto ^edo.

            U{te vo nedelata pred Ro`destvoto Hridtovo na sv. Otci, Vitleem se priprema da prigotvi bo`estveni jasli, vo koi onaa {to ne pozna ma` sv. Deva da go rodi Boga po telo i da go spasi ~ove~kiot rod (II stihira na ve~ernata). Se veli~at praotcite od Adama do Jakova i od Mojseja do Davida, prorocite od Isaija do Zaharija i Jovana Krstitel, koi se neskr{livi stolbovi na verata, predvesnici na noviot Hristov zavet (Slavite na Gospoda vozvah i na stihovnite na ve~ernata). Se ubla`uva bezma`nata Majka i procvetaniot od nea Cvet - propovedaniot od prorocite - Hristos (Kanon, I pesna - bogorodi~en). Deva Marija ra|a bez ma` od Svetiot Duh vo gradot Vitleem, Sin Bo`ji, sobezna~alno Slovo, propovedaniot od prorocite Isus - Emanuil (Kanon na Otcite, VIII pesna, bogorodi~en).

            -Presveta Devo, site tvari ti se raduvaat za ra|aweto, so koe Vitleem ni gi otvori povtorno vratite na rajot. I ete, odnovo site }e se nasladuvame na plodot od drvoto na `ivotot i }e ti peeme: ti ni gi ispolni molitvite, Vladi~ice ((isto vo IX pesna).

            -Veseli se Vitleeme, podgotvuvaj se, Efrate, deka Bogorodica doa|a da Go rodi vo pe{tera Boga i da Go povie vo jaslite. O, golemo tainstvo, ~ie bo`estveno ro`destvo denes svetlo se praznuva od Avraam, Isaak i Jakov, site patriarsi i proroci, angeli i lu|e (svetilen).

            -Se pojavi Bogorodica Deva, koja prorocite od vekovite ja propovedaa, mudrite patrijarsi i soborite na pravednicite ja vozvestuvaa. So nea likuva i cvetot na `enite: Sara, Reveka, Rahil i Ana, i slavnata Marijam - sestra na Mojseja. Se raduva celiot svet, blagogovejat site tvari, bidej}i Sozdatelot na s¯ doa|a da se rodi vo telo i da ne obdari so golema milost (III stih na hvalite).

            -Da se preneseme vo vitleem, da se izdigneme mislovno i da pogledneme so duhovnite na{i o~i kako Deva doa|a vo pe{terata da Go rodi Gospoda na s¯ i na{iot Bog (sv. Ignatie Bogonosec, niwe na stihovnite na ve~ernata).

            -Deva denes doa|a vo pe{terata da Go rodi predve~noto Slovo. Likuvaj, cela Vseleno, proslavuvaj so angelite i so pastirite ve~niot Bog, Koj se javi na svetot kako malo Dete (kondak).

            -Beznevesna Devo, od kade dojde, koj te rodi, koja e tvojata majka?! Kako Go nosi{ v race Sozdatelot na s¯! O, veliki, preslavni i stra{ni tajni, koi gi gledame, koi se slu~uvaat preku tebe na zemjata! Nie od nas ti prigotvuvame skromna pe{tera, neboto yvezda dade! Mudrecite od Istok i Zapad pristignaa da Go vidat povienoto vo peleni ~ove~ko spasenie (21.Dekemvri - Gospodi vozvah na ve~ernata - Slava i niwe).

            -Dojdete da ja vospeeme Majkata na Spasitelot, koja i posle ra|aweto ostana Deva. Raduvaj se voodu{eveni grade na carevite i na Boga, vo koj otkako po`ivea, Hristos Go izvr{i spasenieto. So Gavrila da ja vospeeme, so pastirite da proslavime: Bogorodice, moli Go Ovoploteniot od tebe da ne spasi (III - hvalitna stihira na Ro`destvo).

            -Angelski sobor te slavi, Bogorodice, i neprestano so pesni ~ove~ki rod te hvali, za{to preku bo`estvenoto Ro`destvo ti go soedini zemnoto so nebesnoto (Nedela posle Ro`destvoto - bogorodi~en IX pesna na kanonot).

            -Krv i ogan, i mirizba od temjan se ~udesata na zemjata, koi gi pretska`a Joil. Krvta go ozna~uva Ovoplotuvaweto, ognot - Bo`estvoto, mirizot od temjan - duhot Sveti, Koj sleze vrz Deva, i se oble~e vo obleka od svetata nova vera. Kolku e veli~estveno, Gospodi, tainstvoto na Tvoeto vo~elove~uvawe - slava na Tebe (Nedela posle Ro`destvo, Slava na hvalitni).

            -Angelski sili, dojdete i prigotvete gi vitleemskite jasli, za{to ete, Slovoto }e se rodi, Majkata Bo`ja }e sleze na zemjata, Crkvata }e bide osnovana. Za radost kon Bogorodica i nie site lu|e na zemjata da re~eme: Blagoslovena si, rodi slavno ^edo Bo`jo (I hvalitna stihira od prep. Roman Slatkopevec).

            Zna~eweto na Ro`destvoto Hristovo kako nastan vo ~ove~kata istorija e ogromno. Bidej}i “kon koe praotcite so golema nade` Go o~ekuvale, koe prorcite Go propovedale, a pravednicite kopneele da Go do`iveat, se ispolnilo so Ro`destvoto na Sinot na Deva Marija. Vo kakvo bezumstvo bevme zapadnale, ako sonceto od neboto bi sleglo na zemjata vo mrazoviot zimen den i da gi razbudi za `ivot poliwata i drvata, cvetovite i pti~kite! Takvo ~udo bi gi porazilo site! So u{te pogolema voshid treba da go primime mnogu po-golemoto ~udo, sleguvaweto na Sonceto na pravdata od neboto na zemjata, ~ii blagodatni zraci gi ozaruva na{ite du{i i srca” (sv.Jovan Zlatoust).

            So ra|aweto na Isusa od Deva Marija “izgrea denot na Bo`jata milost kon ~ovekot. Dojdete, slepi, da primite svetlina za svoite o~i! Pristapete, hromi, da gi okrepnete svoite noze! Pobrzajte gluvi i nemi, da go primite bescenetiot dar na Slovoto (sv. Efrem Sirin).

            Sv. Grigorie Bogoslov pateti~no povikuva: “Pokloni se na Ro`destvoto od Sinot na Marija, preku koj se oslobodi od okovite na grevot! Odadi ~est na maliot Vitleem, koj te vrati odnovo vo rajot! Pokloni se pred neopi{anite jasli, vo koi jasli be{e primen darot na premudroto Slovo! Prati ja yvezdata, prilo`i zaedno so mudrecite darovi -zlato, livan i smirna kako na Car i Bog, koj postrada otposle za tebe! Proslavuvaj so pastirite, raduvaj se so angelite, pej so arhangelskoto voinstvo! Bega li Hristos kon Egipet, begaj i ti so Nego! Dobro e da se bega, gonet poradi Hrista. Se zadr`a li vo Egipet, povikaj Go so bogopredanost! Prati Go uporno celiot svoj `ivot, po tragite od Negoviot podvig! Stavi si trnov venec vo te{kiot `ivot za Boga, oble~i ja crvenata ko{ula na isku{enijata, ta da se poklonat pred tebe demonite na vistinata! Na krajot dobrovolno raspni se so Hrista, za da voskresne{ so Nego.”

            Golemo e zna~eweto na Hristovoto Ro`destvo i kako crkoven praznik. Koj }e go imenuva kako po~etok na site praznici, nema da zgre{i. Bidej}i spored nego se rakovodat site Gospodski praznici: Bogojavlenie i Veligden, Voznesenie i Pedesetnica. . . Ako Hristos ne be{e se rodil, nema{e i da se krsti - nema{e da ima Bogojavlenie; nema{e da postrada - nema{e da ima Voskresenie; nema{e da ni prati Sveti Duh - nema{e da ima Pedesetnica. Taka od praznikot na Ro`destvoto Hristovo, kako potoci od obilen izvor, se proizlezeni i ostanatite Gospodski praznici. Crkvata go praznuva kako praznik na seop{ta radost i ne upatuva kon ~ist, praveden, bogougoden `ivot, dostoen za rodeniot “zaradi nas i poradi na{eto spasenie” Hristos.

            So slaveweto na Hrista e proslava i na pre~istata Negova Majka.

Begaweto vo Egipet

 

            Redica na slu~ki svetoto semejstvo go prati od Ro`destvenata no} do pretstavuvaweto vo hramot na ~etiriesetiot den. Jasnata i ladna no}, polniot so yvezdi nebeski svod i sred taa vitleemska - najsilno ogreana, voodu{evenite pastiri, otvorenoto nebo, blagovesnata pesna na angelskoto voinstvo, pristignuvaweto na mudrecite od Istok, obrezanieto vo osmiot den vo hramot so prestavuvawe na Mladenecot pred Gospoda i trogatelnata Negova sredba so Simeon so proro~kite zborovi, koi ra|at te{ki razmisluvawa: “Toj le`i za pa|awe i stanuvawe na mnogumina”.

            I kakvo stanuvawe, kakvo ~udno izdignuvawe!

            -Za vitleemskite pastiri, koi od prosti ov~ari postanaa prvite glasnici vo Izrailot “za s¯ {to slu{naa i vidoa taa no}”.

            -Za mudrecite od Istok, tie `reci i carevi. Vodeni od yvezdata, pristignuvat od dale~na zemja, se poklonuvaat i podnesuvaat skapoceni podaroci na Bogomladenecot: Melhior - zlato, kako na car, bidej}i }e osnova ve~no duhovno carstvo; Gaspar - livan, kako na Bog - znak na sve{tenstvo, koe “se kadi kako temjan” i e vo slu`ba na Boga; Valtasar - smirna, znak na iskupitelnata `rtva Hristova Koj preku krsnata smrt }e se prilo`i za grevovite na site. I po otkrovenie na son (Mat.2:12) se vra}at vo svojata zemja po poka`an od Boga pat. Omudreni i prosveteni od blagodata postanuvaat vo mnogubo`a~kiot svet prvi blagovesnici na Hrista, na{iot Car i Bog. Gi gledame kako  bliski sorabotnici na sv. apostol Toma, prosvetitelot na Persija, od kogo go primat i hristijanskot kr{tevawe. Se proslavuvaat kako svetii i od nivnite mo{ti se {iri blagodat i iscelenie, prestojuvale nivnite mo{ti vo Kostantinopol, Milano i Koln. Rano-hristijanski primeri na izdigawe za site oddani propovednici na Hrista!

            I pa|awe! Kako na Irodovoto pokolenie. Toga{ Irod Veliki, koga vide deka mudrecite go izmamija, se razgnevi mnogu i prati, ta gi ubi site mladenci vo Vitleem i po celata negova okolina. . .(Mat.2:16-18). I Irod Antipa se poka`a bogoborec: mu ja otse~e glavata na Gospodoviot Krstitel i so raspnuvaweto na Hrista, kone~no ja pogubi svojata du{a. Istorijata raska`uva za nivnata stra{na smrt - vo `ivi ne zarastlivi rani (Irod Veliki); dodeka Irod Antipa, za vreme na svoeto razmestuvawe vo Galileja, vo zimen period, minuvaj}i preku nekoja zamrznata reka, se skr{il mrazot i ledenite par~iwa mraz mu ja otsekle glavata kako so me~!

            Prvi ispovednici na Hrista, `rtva na varvarskata zapoved na Irida, postanale ~etirinaesette iqadi nevini deca od Vitleem i negovata okolina. Krsteni ne so voda, tuku so krv, postanuvaat predvesnici na iqadnicite hristijanski ma~enici, osvetuvaj}i ja  so svojata krv oskvernatata zemja, ja podgotvile dostojna da go primi Bo`estvenoto u~ewe.

            Koj mo`e da go opi{e vitleemskiot pla~ - so pateti~en ritorizam pra{uva sv. Grigorij Niski. Koj pisatel mo`e da go raska`e seop{tiot pla~: pisokot na decata, otrgnuvaweto na decata od maj~inata pregratka, od tatkovskata i rodninskata pri sredbata so krvo`ednite ubijci? Koj }e go opi{e ubiecot so dignat me~ nad deteto? So edna raka go otrgnuva deteto od majka si, so drugata go vadi me~ot. Majkata, pripiena za svoeto dete, si ja polaga svojata glava pod ostricata na me~ot - nea najprvin da ja proni`e, za da ni bi ja videla pogibijata na svojata ro`ba. Kako da se opi{at oplakuvawata i smrtnite povici na roditelite, poslednoto oprostuvawe so ro`bite? Koj bi mo`el da ja pretstavi taa u`asna beda so site poedinosti i gletki: pritisnato na maj~inata grada detence, pose~eno so eden udar kako `iten klas; ili samo {to po~nalo da se cica od gradata na majka si, zaklano i krvta mu blika vo skutot na majkata. Na druga strana me~ot gi proni`uva i deteto i majkata i krvta im se sliva vo eden potok. Seto toa svetiot evangelist go pretstavuva  so spomnuvawe za stra{noto istrebuvawe kako vo vremeto na vavilonskiot plen, so zborovite na prorokot-istori~ar koj ka`uva za neute{niot pla~ na Rahil za ubienite i odvedeni vo zarobeni{tvo deca (Jer.31 gl.).

            Vo denovite na krvolo~niot Irodov gnev, raska`uva prvoevangelieto po Jakova, Majkata Gospodova mnogu se ispla{ila. Vo toj stra[en u`as taa go povila Deteto i Go sokrila (gl.XXII).

            Makar bila golema silata na vlasta i nezauzdaniot gnev na Iroda, Bogomladenecot Isus ja izbegnal opasnosta, bidej}i Gospod Go ~uval: “Angel Gospodov mu se javi na Josifa vo son, velej}i: - stani, zemi Go Mladenecot i Majka Mu, pa begaj vo Egipet, i ostani tamu duri ne ti ka`am, bidej}i Irod }e Go bara Mladenecot da Go pogubi. I toj stana, Go zede Mladenecot i Majka Mu no}no vreme, pa otide vo Egipet. I tamu be{e do smrtta Irodova” (Mat.2:13-15).

            Evangelistite ne davaat pove}e poedinosti okolu patuvaweto na svetoto semejstvo za Egipet, - po koi pati{ta odele, kako patuvale, te{kotiite i do`ivuvawata {to im bile sopatnici pri toj dolg pat.

            Zatoa pak, svetite predanija i starite prvohristijanski spomeni ka`uvaat okolu ova, dodeka pak blago~estivite du{i so golem interes go sledat i go prenesuvaat eden na drug so golema qubopitnost i so site poedinosti.

            Ruskiot igumen Danil, gi posetil svetite mesta vo period od 1106 - 1108 godina, i ni ka`uva, deka na isto~niot breg od rekata Jordan, vo zalivot kade se vliva vo Mrtvoto more, imalo manastir so imeto Kalamonija (Tiho pristani{te), taka e imenuvan, bidej}i tuka zastanala i preno}evala Majkata Bo`ja so Preve~niot Mladenec odej}i za Egipet.

            Spored evangelieto pod psevdonimot na Matej doznavame: - Koga dojdoa do edna pe{tera posakaa da odmorat, Marija sleze od oslicata i go sedna Isus na kolenoto. So niv ima{e tri mom~iwa i edna devojka, koi go pridru`uvaa Josif i £ slu`ea na Marija. Vo toj ~as od pe{terata izlegoa mnogu otrovni zmii. Mom~iwata koga gi vidoa zmiite od strav po~naa da vikat. Toga{ Isus, sleze od Maj~iniot skut i go upati svojot pogled kon zmiite, tie vedna{ se skrotija i mirno si zaminaa. Taka se ispolni ka`anoto od prorokot David: falete Go Gospoda od zemjata, vie, site ali i bezdni” (Ps.148:7) i (gl.XVIII).

            -Isto taka i leopardi i lavovi Mu se pokoruvale i Go sledele vo pustiwata. “Josif i Marija patuvaj}i, tie odea pred niv, poka`uvaj}i im go patot, poklonuvaj}i si ja glavata kon Isusa. Prviot den, koga Marija gi vide lavovite i drugite divi yverovi, ja opfati strav. Deteto Isus, gledaj}i ja svojata Majka taka ispla{ena, spokojno i so radost na svoeto lice i re~e: - Ne pla{i se, Majko, tie se dobli`uvaat i ne opkru`uvaat ne da ni na{tetat, tuku da ni poslu`at”. So tie zborovi Isus go progoni sekoj strav od srceto na Majka Si.

            Lavovite patuvaa so niv, patuvaa so kravite, so magariwata i so drugite tovarni `ivotni koi go nosea potrebniot tovar, i ne im na{tetuvaa. Duri mirno patuvaa me|u ovcite i ovnite, koi Josif gi vode{e od Judea, koi bea del od nivnoto doma}instvo. Ovcite se dvi`ea me|u volci i ne se pla{ea. Taka se ispolni ka`anoto od prorokot Isaija: Volk i jagne }e pasat zaedno, a lavot }e jade slama kako vol... tie nema da pri~inuvaat zlo i {teta...” (65:25) (XIX gl.)

            Koga pominuvale pokraj edno pusto mesto, gi opkolile razbojnici i sakale da im zemat se {to nosele so sebe so tovarniot dobitok. No eden od razbojnicite neopi{ano iznenaden od ubavinata na Mladenecot Isus, rekol: “Samiot Bog da be{e postanal ~ovek, nema{e da bide poubav od ova detence” i ne im dozvolil na svoite drugari - razbojnici, da gi ograbat, i da im nanesat bilo kakvo zlo. Toga{ Marija mu rekla: “Toa Dete eden den milostivno mnogu }e te nagradi”. Toj bil istiot razbojnik, koj pokasno bil raspnat od desnata strana na Spasitelot i koj se udostoil da gi primi blagodatnite zborovi: “U{te denes }e bide{ so Mene vo rajot”.

            Eden drug raskaz ja pretstavuva sv. Bogorodica kako milostiv u~esnik na ovoj nastan.

            Koga gi opkolile svetite patnici, razbojnicite gi odvele vo svojot razbojni~ko gnezdo.  Tamu le`ala bolna `ena so bebe - sopruga na eden razbojnik. Bolesta ve}e be{e dlaboko navlegla vo majkata, a gladnoto bebe smukalo od ve}e isu{enata maj~ina grada, koja nemala nitu kapka mleko. Majkata Bo`ja ja videla te{kata sostojba na majkata, go zeal  bebeto vo svoite race i go nahranila. Taa Bogorodi~na milost go povratila `ivotot na povenatoto dete, o~iwata mu svetnale, obrav~iwata mu se zarumenile i toa odnovo ja dobilo svojata `ivost. Mu se vpe~atilo vo negovoto srce spomenot za ~udnata @ena, na ~ii gradi o`ivealo.

            @ivotot ne bil mnogu naklonet prema nego. Toa trgnalo po lo{iot pat na svojot tatko. Streme`ot kon pravda i dobro iscelo go napu{til. Mo`e da se pretpostavi, toj napa|al blagorodnici i bogati, no {titel `eni i deca, slabi i iznemo{teni. Nekade dlaboko vo negovata du{a se nao|al svetol obraz, koj iska`uval vo nego za{tita i milost kon se {to e slabo i neza{titeno.

            Koga se udostoil so taa ~udna sredba pred pragot na svojot `ivot, poradi toa malo ~isto i blagougodno, koe se so~uvalo vo tie bezpati{ta i prestapi, na krajot od `ivotot Bog povtorno go sretnal so Toa, Koj frlilo takva ~udna svetlina po celiot negov `ivoten pat. I koga bil raspnat, od desno na Hrista, izma~uvan od nad~ove~ki telesni stradawa, otstranet od pokajanie za napravenite prestapi, gi otvoril o~ite i ja videl svetata Majka

vo neiska`ana te{kotija gleda vo raspnatiot od levo na nego “Isus Nazareecot”, dali vo toj mig ne ja poznal @enata, koja nekoga{ mu go povrati zdravjeto i sega }e mu podari preku svojot Sin, ve~en `ivot?

            Izgubeniot svetol obraz se javil pred nego, odnovo vo posledniot ~as na svojot `ivot. Preku Majkata, toj go poznal Sinot, doznal deka preku Nego i Negovite zaslugi sѐ stanuva, blagodatnite branovi ja pokorile prazninata od grevovite negovi i so skr{eno srce izvikal: “Seti se za mene, Gospodi, koga }e dojde{ vo carstvo Svoe!” (Lk.23:42).

            Edna arabska verzija na Evangelieto za detstvoto na Isusa ja predava slu~kata imenuvaj}i gi razbojnicite na sledniot na~in: Koga pristignaa vo taa pusta i bezvodna zemja, Josif i Marija doznaa deka taa zemja e ispolneta so najrazli~ni opasnosti, pa zatoa re{ija da ja pominat no}e.

            “Odej}i po patot, gi vidoa dvajca razbojnici koi stoeja pokraj patot, a vo dolinata, razbojni~kata banda spie{e vo dlabok son. Dvajcata razbojnici im go popre~ija patot. Toa bea Tit i Damas. Tit mu re~e na Damas:

            -Ostavi gi lu|eto neka si pominat po patot dodeka drugite ne gi videle.

            No Damas ne se soglasuva{e. Tit mu re~e:

            -Eve ti ~etirieset srebrenici.

            Izvadi i mu gi dade parite samo da mol~i i da ne ka`uva na nikogo za slu~kata.

            Koga sv. Deva Marija ja vide ova ubava postapka na razbojnikot, mu re~e:

            -Gospod Bog }e te zeme pod Svoja za{tite i }e ti gi prosti grevovite.

            Toga{ se obrati Gospod Isus na Majka Si i £ re~e:

            -Majko Moja, na trieset i tri godini evreite }e Me raspnat na krst vo Erusalim. Zaedno so Mene }e gi raspnat i ovie dvajca razbojnici: Tit od Mojata desna strana a Damas od levata i istiot den Tit }e Me prevari vo rajot.

            A Taa Mu re~e:

            -Daj Bo`e toa da ne se slu~i, Sinko!

            I si trgnaa.

            Po tri dena pat niz pustiwata Marija be{e mnogu izmorena, i koga vide edna finikova palma, mu re~e na Josif:

            -Da zastaneme i da odmorime malku pod senkata na taa palma.

            Josif pobrza, ja dovede do palmate i ja simna od oslicata. Koga be{e sednata gi podigna svoite o~i ugore i zabele`a na vrvot od palmate deka e polna so plodovi.

            -Kako bi sakala da si ja nakvasam ustata so nekoja urma.

            A Josif £ re~e:

            Kolku ~udno zboruva{. Gleda{ kolku e visoka palmata, kako mo`e ~ovek da se ka~i na vrvot, da bi sobral plodovi. Si mislam za dobitokot od kade da najdam voda da bi go napoil, kako i za nas, kako {to mi se gleda nema nikade voda. Onaa rezerva koja ja nosam vo mevovite ve}e e pri kraj i nema da stigne nitu za nas, a u{te pomalku za dobitokot.

            Toga{ maliot Isus, Koj mirno Si sede{e vo skutot na Majka Si, i re~e na palmate:

            -Navedni se palmi~ko, da skine Majka Mi od tvoite slatki plodovi!

            I vo toj ~as palmate se navedna so svojot vrv do kolenata na Marija, da si naberat site kolku {to im se jade. Koga gi sobraa plodovite, palmate si ostana navednata vo o~ekuvawe na naredbata na Onoj, Koj £ naredi da se navedne. Toga{ Isus £ re~e:

            -Ispravi se, palmi~ko! Od denes ti }e bide{ edno od drvata vo rajskata gradina na Mojot Otec nebesen. Podmesti gi svoite dlaboki koreni da izleze od dlabo~inata na zemjata izvor, da se pojavi silna voda i da se napie s¯ {to e `edno.

            Palmata odnenade` se ispravi, a od korewata izleze studena, ~ista i slatka voda. Koga ja vidoa izobilnata izvorska voda, si te se ispolnija so golema radost. Zadovoluvaj}i ja `etta - lu|eto i `ivotnite mu blagodarija na Boga. (gl. XX od Ev.ps.Mt.)

            Drugiot den tie otpatuvaa. Vo toj moment na trgnuvaweto Isus se obrati kon palmate i ñ re~e:

            -Palmi~ko, mu dozvoluvam na angelite da odnesat edna granka od tvoeto drvo i da go posadat vo rajot. Isto taka ti ja davam taa ~est, sekoj koj }e pobedi vo vojna ili postigne golem uspeh da mu se dade palmova granka so zborovite: “Ti se udostoi so ~esta na palmate, ti ja zaslu`i palmate na pobedata”.

            Koga go re~e ova, eve Angel Gospodov zastana nad drvoto, koga skr{i edna granka letna vo visinte na rajot so palmovata granka v raka. Koga go vidoa toa, ostanaa pobedeni i padnaa na zemjata. Toga{ Isus im re~e:

            -Zo{to strav gi opfati va{ite srca? Zar ne znaete deka za taa palma narediv da se odnese i da se posadi vo rajot, da bide radost i dostoinstvo na site svetii koi tamu se nao|aat, kako {to i vie ja isetivte tuka vo pustiwata.

            Site mirno se ispravija slavej}i Go Boga (gl. XXI Evang. po psevd. na Mat.).

            Dolgiot pat im zdodea i Josif mu re~e na Isusa:

            -Gospodi, toplinata be izme~uva. Ako ka`e{ da pojdeme pokraj moreto, }e pojdeme, da bi se odmorile odvreme na vreme na bregot.

            Isus mu odgovori:

            -Ne pla{i se Josife, Jas }e go skratam patot koj vie treba da go odite trieset dena, }e go pominete vo eden den.

            I zboruvaj} taka, odnenade` po~naa da se ocrtuvaat silueti od egipetskite planini (XXII Evang. po psevd. na Mat.)

            Naskoro po vleguvaweto vo Egipetskata zemja, svetoto semejstvo pristigna vo naselbata Matarie, kade ostanaa na podolg odmor. Josif ja ostavil pre~istata Deva i Bo`estveniot Mladenec pod edno golemo drvo da odmorat, a toj samiot oti{ol vo seloto da pobara mesto za spiewe.

            Drvoto gi priklonilo svoite granki nad umorenite sveti patnici, za da odmorat pod negovata ladna senka, posle naporniot pat od pustiwata. Otkako odmorile, drvoto povtorno se vratilo vo svojata prvobitna sostojba, vo isto vreme dobilo lekovita sila, da preku negovite listovi lu|eto se lekuvale od mnogu bolesti. Toa mesto i denes se po~ituva od hristijanite i arabite. Denes, sekoj poklonik na svetite mesta, posakuva da go vide toa mesto i toa drvo. Toa mesto e nare~eno SIKOMORA. [est od golemite koreni ve}e mu se suvi, no ~etiri seu{te se polni so `ivot so ra{ireni granki. Grankite i denes mu rastat prikloneti na zapad. Gazdata so golema po~it i milost ja podaruva grankata na bogomolcite.

            Osven toa ~udno drvo, vo negovata blizina izvira silna ~ista, slatka voda, od koja voda piele Majkata Bo`ja. Izvorot postoi i denes i vodata kako i listovite od drvoto imaat iscelitelna mo}. Karakteristi~no e za izvorot {to vodata mu e slatka, dodeka na site drugi im e solena. Mo`ebi zatoa toa odmarali{te e nare~eno Matarie, koe na arabski zna~i “slatka voda”.

            Nedaleku od ova mesto Josif na{ol dom vo koj pominale izvesno vreme. Ru{evinite od taa ku}a do denes se so~uvani. Ponekoga{ hristijanskite sve{tenici od Kairo doa|aat tuka i slu`at. Za{titenosta na toa drvo i toj izvor do denes, go iznenaduva so interes sekoj posetitel, bidej}i poznato e od toa vreme neprobojnite tvrdini na Memfis I Iliopolis, koi se nao|aat vo blizinata na drvoto i izvorot, od tvrdinite ne ostanal nitu kamen na kamen.

            Crkovniot istori~ar Sozomen go sledi patot na svetoto semejstvo vo Egipet do Hermopolis, niz oblasta na Tivaida (Gorni Egipet) i ni ka`uva za drugo ~udno drvo - persis. So granka, so list ili so del od korata na toa drvo - se izle~ile mnogu lu|e od najrazli~ni bolesti. Pome|u egipjanite imalo i predanie, koga Josif so Marija i Mladenecot do{le vo Hermopolis, toa bilo visoko izrasnato drvo i gi navednalo svoite granki do zemjata pred Hrista. Sozomen objasnuva, deka go ka`uva ona {to go ka`uvale lu|eto: “Drvoto slu`elo kako znak na Hristovata prisutnost vo gradot, istotaka bilo izdignato kako bogotvorno od samoto domorodno naselenie, poradi negovata ubavina i visina, a toa se prenesuva spored mnogubo`a~kite ka`uvawa. Koga do{ol pod toa drvo Isus, koe bilo po~ituvano dotoga{ kako drvo na nekoj od la`nite bogovi se rastreperilo i so grankite svoi napravilo dlabok poklon pred Mladenecot, koe vo isto vreme dobilo i celebna mo}”. Prorokot Isaija (19: 1-21) zboruva za raspa|aweto na egipetskite idoli. Vo Egipet i Palestina i denes sekoj znae i so voshit raska`uva za toj nastan.

            Nastanite so raspa|aweto na egipetskite idoli najdobro e opi{an vo ranohristijanskiot spomenik vo Evangelieto pod psevdonimot na Matej:

            “So radost voskliknuvaj}i nabli`uvaa vo oblasta Hermopol i vlegoa vo egipetskiot grad Sotinen. Tuka ne poznavaa nikogo, koj bi mo`el da im pomogne. Vlegoa vo hramot. Vo nego ima{e rasporedeno trista {eeset i pet idoli, i sekoj den od godinata mu se slu`e{e na eden od niv i mu se prinesuva{e `rtva” (gl. XXII).

            “Koga vleze bla`enata Deva Marija so Mladenecot vo hramot, site idoli ispopa|aa na zemjata I se iskr{ija na par~iwa. Taka se doka`a nivnata ni{to`nost i se ispolni ka`anoto od prorokot Isaija: “Ete, Gospod }e sedne na lesen oblak i }e dojde vo Egipet. I pred liceto Negovo }e zatreperat idolite egipetski” (19:1) (gl.XXIII).

            “Toga{ Afrodit, upravnik na gradot, koga dozna za nastanot, dojde  vo hramot so golema vojska. Mnogubo`a~kite sve{tenici pri hramot, koga vidoa, deka pristigna so golema vojska, si pomislija, deka }e se odmazdi za ru{eweto na nivnite bogovi. No otkako vleze vo hramot i gi vide ispopadnatite idoli, toj se pribli`i do Marija i se pokloni na Mladenecot, Kogo taa go dr`e{e vo svoite race. I otkako Mu se pokloni, Afrodit se obrati kon vojskata i kon svoite prijateli, velej}i im:

            -Ako ovoj Mladenec ne be{e Bog nad site bogovi, na{ite bogovi nema{e da ispopa|aat pred Nego, i so toa tie nemo priznaa, deka On e i nivni Bog. [to se odnesuva do nas, nie nema da napravime kako {to pravea na{ite bogovi, tuku }e ja izbegneme nesre}ata na nivnite prethodnici - da ne bi poginale site nie, kako {to mu se slu~i na egipetskiot faraon, koj ne poveruva na tolku mnogu ~uda i be{e potopen vo moreto so celata svoja vojska.

            Po toa obra}awe na Afrodit, narodot poveruva vo Ediniot Bog preku Isusa Hrista” (gl.XXIV).

            Predanieto ne uveruva, deka toj Afrodit, podocna stanal hristijanin i bil eden od pogolemite propovednici na Hristovoto Evangelie vo [arbonezi (Sredna Galija), a podocna dobil i episkopski ~in.

            Pme|u Koptite ima predanie, deka Majkata Bo`ja so Predve~niot Mladenec prestojuvala i vo gradot Ben Jusef, ostatok od nekoga{niot Vavilon, na tri dena plovewe po rekata Nil. Koj bile tamu, ja potvrduvaat vistinitosta na toa predanie, na poso~enoto mesto i denes se nao|aat ostatoci od hristijanski hram. Ako se pogledne od filolo{ka gledna to~ka, kopskoto predanie mo`e da se primi za prifatlivo, bidej}i imeto na Josif (po evrejski Ben Jusef) mo`elo da poslu`i za imenuvawe na toa mesto, kade pravedniot starec se prikrival.

            Vo stariot Kairo egipetskite hristijani nasledeno od otcite predanie ja poso~uvaat edna ku}a, sli~na na pe{tera, prepravena vo hristijanska crkva, kade `iveale izbeganite od Irodoviot gnev, sv. Bogorodica, Mladenecot Isus i pravedniot Josif. Denes ova koptsko svetili{te, posveteno na svetite ma~enici Sergej i Valh. Vo toa sveto mesto, na solejata, od levata i desna strana od oltarnite dveri se nao|aat dve horizontalni, legnati podrumski vrati, pod koi se sleguva vo pe{terata, kade `iveelo svetoto semejstvo. Vo taa sveta pomra~enost imalo nekolku prisposobeni prostorii za `iveewe: vo sredinata na prednata karpa ima vdlabnatina, vo koja sv. Deva go zaspivala maliot Isus, - i ja narekuvaat “lulkata na Isus”. Sprotivno od “lulkata” ima kameno le`i{te, kade spiela Majkata Bo`ja. Od levata strana ima golema masa, na koja jadele. Od desno na lulkata imalo korito za kapewe na Mladenecot. Dodeka do drugata prodol`ena karpa imalo prisposobeno prostor za ali{ta, dresser.

            Osven ova pe{tera, poso~uvaat i na druga, vo koja `iveelo svetoto semejstvo. Taa se nao|ala vo blizinata na Aleksandriskata Patrijar{ija. Dobro so~uvan prostor, na dvaeset noze se sleguva vo kamena pe{tera. Vo sredinata ima vdlabnatina sli~no na korito, od kade po~nalo da izvira voda so naseluvaweto na Begalcite.

            Svetite Otci ni ka`uvaat, deka za vremeto na prestojot na Isus Hristos vo Egipet se ozna~ilo so raspa|aweto na idolite niz celata oblast. Blago~estivite vernici se potsetuvaat na toj nastan so golema vera.

            Ako nekoga{ od kov~egot na Zavetot, vo koj se nosele samo svetite utvari, koga bil vnesen vo podra~jata na filistimcite, idolite nivni se raspadnale na par~iwa, kako toga{ da ne se raspadnat i egipetskite idoli pred liceto na Nivniot Gospod? I denes pee Crkvata tor`estveno: “Dozvoli da blesne vo Egipet svetlinata na vistinata, go progoni mrakot na lagata, i idolite egipetski Spasitele, ne mo`ea da ja podnesat Tvojata sila, i se raspadnaa. . .” (Akatist na presveta Bogorodica, 6 ikos).

 

            Vra}aweto od Egipet. Kolku vreme ostanalo svetoto semejstvo vo Egipet, ne se znae. Sveti Epifanie Kiparski ni ka`uva, deka Josif od`iveal vo Egipet so Deva Marija i Bo`estveniot Mladenec dve godini; Nikofor Kalist - veli, tri; Georgi Kedrin - veli, pet; a Amonij Aleksandriski - veli, sedum godini. Edno e nesporno, deka svetoto semejstvo go napu{tilo Egipet po smrtta na Iroda, koj zavr{il vo sramna i so stra{na vo maki smrt: pri `ivot vo celosno soznanie, vnatre{nite organi mu se raskapale od koi niz ko`ata mu izleguvale crvi; nikoj nemo`el da mu se pribli`i, bidej}i od nego se {irel nepodnosliv gnasen smrad, vo isto vreme go izma~uvalo neoodoliv glad. Vo tie maki na smrtta negovite sovremenici go gledale Bo`joto naka`uvawe za napravenite zla dela, za koe ni svedo~i judejskiot istori~ar Josif Flavij, koj {to baral - toa i najdel.

            Svetiot evangelist Matej gi odbele`uva nastanite: “A po smrtta Irodova mu se javi na Josifa nason vo egipet angel Gospodov; i mu re~e: “stani, zemi Go Mladenecot i Majka Mu, i otidi vo zemjata Izraileva, za{to izumrea onie {to ja baraa du{ata na Mladenecot”. Toj stana, Go zede Mladenecot i Majka Mu, i dojde vo zemjata Izraileva. No koga ~u deka vo Judea caruva Arhelaj, mesto tatka si Iroda, se upla{i da otide tamu; i, otkako dobi vest v son, toj zamina vo predelite Galilejski. A koga pristogna, se naseli vo gradot nare~en Nazaret, za da se ispolni ka`anoto preku prorocite deka On }e se nare~e Nazareec”. (Mt.2: 19-23). Preku toa se ispolni proro{tvoro na Osija: “Od Egipet Go povikav Sinot Svoj” (11:1).

            Povratniot pat na svetoto semejstvo spored palestinskoto predanie minuval preku Askalonskata dolina, pome|u gradovite  Azot i Gaza. Vo Askalon bil roden Irod. Tuka Samson be{e ubil trieset filistejci (Sud.14:19), a David - Golijat (1Car.17gl). Minuvaj}i sega niz ova mesto svetoto Semejstvo kade i odmorile vo naselenoto Malh, kade i denes postoi izvorot posveten na sv. Deva Marija. Patot vodi vo dolinata po dol`ina na Gigantite, da bi se stignalo do Erusalim i nazaret, od kade se pro{iri i Negovoto u~ewe, pred koe se potrese, kako i mnogute egipetski idoli, i celata Rimska Imperija.

            Pome|u dolinata na Gigantite i Erusalim istotaka ima planinski izvor so prekrasna voda. Pokraj toj izvor svetoto semejstvo preno}evalo, i tuka Josif imal povtorno videnie na son (Mt.2:22), i zaminal za Nazaret Galilejski, kade pristignal bez pote{kotii.

            So begaweto vo Egipet, Josif i sv.Bogorodica Go spasile Predve~niot Mladenec od pekolnite nameri na Irod. Do{ol na zemjata da go spasi ~ove~kiot rod od nepravednost i grev, Toj Samiot u{te od prvite denovi na zemjata, Gi vkusi gonewata i `estokosta na `ivotot, koi }e zavr{at so krsna smrt.

            Prestojot na Spasitelot vo Egipet mo`e da se nare~e pripremna propoved za Negovoto blagodatno Carstvo, koja propoved gi prigotvi tie predeli za masovno pro{iruvawe na hristijanstvoto, go blagoslovi za mesto na odmor, mesto na podvi`ni{tvo i za hristijanska blagosostojba.

            Tuka gi postavi svetilnicite koi go raspnaa mrakot na zabludite. Sv. Jovan Zlatoust se voshituva od ovie predeli kako na zemen raj, kade ~ovek tuka sre}ava angelo-podobni lu|e, koi blesnale kako ma~enici i prepodobni isposnici, pa veli: “Samoto nebo so bezbrojnite razli~ni yvezdi ne sveti tolku, kako {to sveti egipetskata pustina od ramni na angelite, lu|e”.

            Evangelieto za begstvoto na svetoto semejstvo vo Egipet se ~ita vo Svetata Crkva vo prviot nedel den posle Ro`destvoto Hristovo. Na toj den se praznuva spomenot na svetiot Obru~nik Josif, na car David i na Jakov, bratot Gospodov, za kogo se smeta deka go pridru`uval  Gospoda pri odeweto, prestojot i Negovoto vra}awe od Egipet.

           

            Vo Nazaret. Tuka, nezabele`livo za {irokiot svet protekuvaat denovite na svetoto semejstvo posle vra}aweto od Egipet vo dlaboka neizvesnost, s¯ dodeka Spasitelot ne ispolni trieset godi{na vozrast koga ¥ izlegol na op{ta propoved. Tuka na preblagoslovenata Deva se ni`el so isti sekojdnevni zadol`enija kako dotoga{, smirena so blago~estivost za primer na site. Taa bila neumorna na ra~noto pletewe kako i porano, a vremeto slobodno vo molitva i bogorazmisluvawe, Taa Mu istkajala mnogu ubava obleka (hiton), koja obleka Mu postanala sekojdnevna na Isusa. Hitonot bil celosen, bez {afovi i od crveno platno.

            Vo s¯ se promenil `ivotot na Majkata Bo`ja.

            Toj Bog, kon Kogo iscelo bila nakloneta nejzinata du{a - sega `ivee so nejze, Toj Bog e nejzin Sin!

            Se ispolnil `ivotot na svetata Majka so du{evna radost, gledaj}i Go Sinot kako raste i napreduva!

            Si spomnuvame koga spokojnata pre~ista Deva se oddavala so mislite za Majkata Bo`ja, kako si zamisluvala vo svojata ma{ta, ra|aj}i se vo nejze golema `elba da postane samo skromna slu{kiwa na Majkata Bo`ja, toa bi bilo najgolema nagrada vo Nejziniot `ivot. . . Sega taa Majka e samata taa, a pretska`aniot od prorocite Mesija e Toj, nejziniot Sin, nejzinijot Isus, koj raste pred nejzinite o~i.

            Te{ko bilo da si gi pretstavi mislite i ose}awata na taa, koja toga{ vo toa vreme znaela, kako obi~en ~ovek, ve}e e Majka na ovoploten Bog. . . Stvarnost koja ja nadminuva sekoja ma{ta.

            -Neboto sleze na zemjata, zemjata se izdigna do neboto!. . .

            Toj rastel a taa so umilkanost i radost Go pratela Negoviot razvoj. Taa golema gri`a bila ispolneta so neiska`iva radost!

            Vo denovite, koga Go ranela so maj~ino mleko ili Go miluvala bla`eno umilkan na kelenata, spiej}i spokojno so nenagledano lice ne prekrasno bebe, blesnato so oreol na bo`estvenost; ili koga Go gledala zaigran so Jovan, sinot na Zaharija i Elisaveta, samo polovina godina pogolem od Nego, s¯ edna ista misla i ote`nuvala odzvonuvaj}i vo Nejzinite u{i zborovite na starecot Simeon: “Na tebe samata me~ }e ti ja probode du{ata!” srceto i se gr~elo vo tie te{ki pret~ustva.

 

        Detstvoto na Isus. Ranite detski godini se “belo pole” vo Evangelieto. Zatoa pak drevnite prvohristijanski spomeni Evangelie za detstvoto (arapsko, sirsko,ermensko) sodr`at mnogu nastani, koi ja pretstavuvaat Majkata Bo`ja vo svoite li~ni gri`i okolu semejstvoto, so~ustvitelna so okolinata, dodeka Deteto Go pretstvauvaat ~udesno vo mnogu nastani, koi ja raduvaat i zagri`uvaat Majkata, a okolinata se voshituva.

            Arapskiot tekst na Evangelieto za detstvoto Isusovo Go prika`uva sledniot karakter na Majkata Bo`ja vo edna slu~ka:

            “Ima{e edna `ena, koja be{e rodila dve ma{ki deca - bliznaci. I dvete se razbolea. Ednoto umre, a drugoto sobira{e du{a. Majka im zema, go zema `ivoto, bolno dete, pa go odnese pri sv. Deva Marija velej}i ñ: “O, Majko Marijo, pomogni! Imav dva sina. Pred nekoj den edniot go pogrebav, a sega i drugiot sin sobira du{a. Slu{ni ja golemata moja molba, koja molitva ja ispra}am kon Boga!” I taa po~na da se moli: “O, Gospodi, Ti, Koj si blag i Koj Gi slu{a{ na{ite molitvi; Mi be{e dal dva sina. Ve}e mi Go zema edniot. Te molam, ostavi mi go drugiot!”

            Gledaj}I gi vrelite maj~ini solzi sv. Deva Marija se so`ali i ñ re~e: “Stavi go tvoeto dete vo legloto na moeto Dete Isus.” A bolnoto dete koe be{e gi ve}e zatvorilo o~iwata i mu be{e razlabaveno teloto i racete - ve}e si zaminuva{e. Odedna{ pri dodirnuvaweto na ali{tata na Gospod Isus Hristos dobi rumenilo na svoeto lice i vo istiot ~as gi otvori o~iwata nadavaj}I glas kon majka si: “Majko, sakam da jadam!” Taa mu podade leb i toa jade{e, toga{ vozraduvanata majka i re~e na sv. Deva Marija: “Sega ve}e razbiram, deka si udostoena so bo`ji darbi, {tom tvojot Sin mo`e da lekuva so edno dodirnuvawe na Negovata obleka.”

            Toa dete, koe be{e izlekuvano na toj na~in e istoto, koe Evangelieto go narekuva kako vozrasen ma` Vartolomej, koj go slede{e Isusa kako Negov seodan apostol.

            Redica na mnogu drugi nastani, so~uvani vo apokrifite, koi gi izvr{il Isus, nosat ~udno dlabokoeti~en karakter, so golemo simvoli~ko zna~ewe potcrtuvaj}i ja ~udotvornata sila na Bogomladenecot.

           

            Skr{enata Stomna. “ Koga Isus be{e {est godini, Majka Mu Go isprati so stomna da donese voda. Toj otide po voda, ja napolni stomnata i vra}aj}i se doma se iskorna od ra~kata za koja ja nose{e, se istrkala i se skr{i. Gospod Isus ja posla svojata obleka i ja sobra vo nejze vodata i taka i ja donese na Majka Si. Sveta Deva Marija, koga ja vide mudrosta i mo}ta Negova ostana v~udonevidena. I s¯ {to }e vide{e od Nego, gi stava{e I gi ~uva{e vo svoeto srce.

       

        Isus sedi na son~eviot zrak. “Po nekolku denovi Isus so pove}e drugar~iwa Si igra{e na pokrivot od edna ku}a. Niz prozoreco be{e blesnal ubav son~ev zrak. Isus skokna i sedba ba zrakot. Drugo dete, koga go vide toa, posaka i toa da sedne, skokna po zrakot, no padna od pokrivot i umre. Drugite deca, koi bea tamu, koga go vidoa toa, istr~aa da mu ka`at na negovite roditeli, deka nivnoto dete padnalo od pokrivot na ku}ata kade igrale. Roditelite na ve}e umrenoto dete, dojdoa i po~naa da Go obvinuvaa Isusa:

        -Ti go turna na{eto dete!

            Isus im odgovori:

            -Ne, jas nego turnav. Toj samiot saka{e da sedne kako Mene na son~eviot zrak, i padna.

            Roditelite na pokojnoto dete, Go fatija Isusa i Go odvedoa vo sudnicata, obvinuvaj}i Go pred sudijata:

            -Toj go ubi na{eto dete, Toj e vinoven za negovata krv!

            Sudijata go pra{a Isusa:

            -Ti li go ubi deteto?

            A deteto Isus odgovori:

            -Pra{ajte go samoto dete, i toa neka vi ka`e!

            Site izvikaa!:

            -Ti se podigruva{ li so nas? Kako mo`eme da go pra{ame, koga toa e mrtvo, so iskr{eni koski!?

            Toga{ Isus, go fati mrtvoto dete za raka velej}i mu:

            -Enonij, taka mu be{e imeto, stani i ka`i koj te turna!?

            I odedna{ deteto gi otvori svoite o~i i zastana na svoite noze pred site, velej}i im:

            -Ne me turna Isus, tuku samiot padnav.

            I site, koi bea vo sudnicata, koga go vidoa toa se za~udija i posvedo~ija; a roditelite na deteto Go proslavija Boga, Koj Go izvr{i ova ~udo, poklonuvaj}i se pred Deteto Isus”.

 

            Pti~ki od glina. “Koga Isus be{e na pet godini, vo gradot Nazared igra{e kako Dete so nekolku evrej~iwa, Negovi vrsnici. Pokraj gradot te~e{e mala reka. Sobra Isus ~isti gran~iwa, i od kal napravi dvanaeset pti~ki. Toj den, vo koj Isus napravi pti~ki, be{e sabota. Edno od decata koga vide {to napravi Isus vo Sabota, otide i mu ka`a na tatka mu Josifa: “Tvoeto dete igra vo reki~kata. Zade kal i napravi dvanaeset mali pti~ki i so toa go oskverna sabotniot den.”

            Isus plesna so racete i im re~e na pti~kite : “Letnete kade sakate , zapejte i se}avajte se za Mene @iviot.” I letnaa vo toj ~as pti~kite raznesuvaj}i se veselata nivna pesna niz {iriot prostor. Site toa {to go vidoa i deca i postari, vozbudeni si otidoa, raska`uvaj}i na sekogo kogo sretnaa, za ~udoto {to Go napravi Isus.”

 

        Izle~enoto drugar~e. “Edna{ nekoe mom~e vo sosedstvoto se~elo drva, i kako nepravilno mavnalo so sekirata, si otsekol del od nogata, bolniot krik go slu{naa sosedite i natr~aa mnogu lu|e sakaj}i da mu pomognat. Deteto Isus dojde i te{ko se provle~e pome|u nasobranite lu|e, go fati se~eniot za bolnata noga, i nogata vedna{ mu ozdrave. I mu re~e na mom~eto:

        -Mom~e, stani se~i drva  i se}avaj se za Mene Isusa.

            Site koga go vidoa toa se poklonija I rekoa:

            -Navistina Bog `ivee vo Nego!

 

            Vo Erusalim. Iako Gi be{e nadminal Isus detskite godini, razbranuvaniot `ivot na Maj~inoto srce, i vo nejze pomislata vo o~ekuvawe na te{kite denovi,sporede zborovite na Simeona, na ja otpu{ti.

            Ete gi, zaedno so Jovana, sinot na Elisaveta, sednati pokraj yidot na edna ku}a i so nesvojstveno za deca vo tivka razgovorlivost si zboruvaat ne{to.

            Da mo`e{e da se sopre vremeto, da mo`e{e tie deca da ostanat za sekoga{ da si igrat pred Nejzinite o~i! Da mo`e{e svetot i `ivotot so site svoi tajni da ne gi vovlekuva vo vodeniot vrtluk. No ne, ne, idninata e surova, `ivotot e stra{en. . .me~ }e ñ ja probode du{ata.

            Da mo`e{e vremeto da se sopre - posle site napraveni ~uda, da mo`e{e da se napravi u{te edno, novo pogolemo ~udo: Da mo`e{e Bogomladenecot da ostane zasekoga{ Dete, da ne izleze od Nazaret, da ne se otrgne od gri`livoto i polno so qubov maj~insko oko! Toa bea rastreperenite razmisluvawa na zagri`enata Majka!

            Site bezbrojni ~uda {to Gi napravi Deteto Isus, koi stojat vo apokrifnite evangelija, toga{noto nazaretsko op{testvo ne gi dovolno sogleda a u{te pomalku prifati, kako znak na Bo`jata prisutnost. Isus im ostana vo se}avawe na onie koi Go znaea kako obi~no, skromno Dete. Zatoa sv. Jovan Zlatoust, kriti~ki kon apokrifite se osvrnuva: “Ako Isus, pravej}i Gi tie ~uda, i ako se proslave{e kako Dete - ^udotvorec, ne bi ostanal so tolku dolga i polna bezbednost. Napravenite ~uda i proslava bi go razbudile qubopitstvoto nasekade i bi se zboruvalo za Deteto - ^udotvorec”. Mesto toa go zabele`uvame Natanail, koj `iveel vo sosednoto grad~e Kana Galilejska, samo na eden ~as od Nazaret, koj edvam od Filip nau~il, kako “da go najde Isusa, Sinot na Josifa od Nazaret, za kogo pi{uva{e Mojsej vo Zakonot, i Prorocite!” (Jov.1:44-45). Isus rastel privrzan okolu Majka Si, Koj bil za primer na okolinata, ispivaj}i ja ~a{ata na blagosta i ne`nosta. Namesto ludosta na raspu{teno dete po yidinite, po rekite, po ulicite, kako {to gi opi{uvaat vo Evangelijata detstvoto na mnogu deca, Toj sekoga{ igral pred o~ite na Majka Si vo svojot dvor, vo nivnata gradinata kade Mu doa|ale sosednite deca. Vo toa opi{uvawe primamlivo zvu~i komponiranata i opeana legenda od ^ajkovski, iska`ana so dlaboka simbolika: Gradina so rozi, imal Hristos, koga bil Dete. Povikal evrejski deca da si igrat vo nejze. Sekoj si napravil so rozi ven~e, ostanale trwe i glogovi.

            -Od {to }e napravi{ Ti venec? - go pra{ale decata Hrista.

            -Gi zaboravivte li vie trweto! - im odgovoril Isus i si napravil venec od goli rozovi glogovi i trwe. Glogovite i trweto Mu Go razranile ~eloto.

            “Namesto rozi, kapki krv Mu Go krasele likot. . . .”

            Toa blagougodno odnesuvawe na Isusa vo igrata so evrejskite deca potpolno se sovpa|a so kratkoto izvestuvawe na sv. Evangelist Luka: “Mladenecot raste{e i krepne{e so duhot, ispolnuvaj}i se so premudrost; i blagodatta Bo`ja be{e vrz Nego” (Lk.2:40,52).

            So Nerazdelnoto edinstvo vo Nego na Bo`estvenoto i ~ove~koto, On nemal potreba od nikakvi gri`i i potrebi; no so svojata dlaboka smirenost gledaj}i gi ~ove~kite odnesuvawa, so qubov Gi primal i visoko Gi cenel gri`ite, so koi Go opkru`uvala ne`nata Majka. So smirenata Sinovska poslu{nost i po~it On gi primal zborovite na oddanata ~ove~ka Majka. Bo`jata Isusova sovr{ena premudrost, svetost i blagodat, kaj lu|eto i okolinata se otkrivale postepeno so samiot tek na vremeto. Vpe~atokot koj Go ostavil, za vreme na Svoeto rastewe se odlikuvalo kako na nevoobi~aeno Dete - mudrost, {to trebalo da potseti, deka toa Dete e Samiot Bog.

            Evangelieto spomnuva, deka Isus se pokoruval na Josifa i na Majka Si Marija. Osobeno Josif so te{ka rabota go prehranuval svoeto semejstvo, a Hristos sekoga{ mu pomagal vo drvodelstvoto, koj bil negova zanaet.

            Edna stara slika od nekoj si nepoznat umetnik, koja obikolila mnogu izlo`bi niz svetot, ovozmo`uva da se objasne tajnata na Isusovite detski godini. Na slikata e pretstavena bedna rabotilnica. Drvodelski rabotni masi. Bedno oble~ena mlada `ena, so bela krpa na glavata, go vrti trkaloto na strugot. Sednat do malo trkalo, koe e dvi`eno od drugo, golemo, star drvodelec do nego malo mom~e. Son~eviot zrak se probil niz maloto prozor~e, i mu ja otcrtuva glavata na deteto. Vo racete toa dr`i par~e drvo, i pri spojuvaweto so strugot se pojavuvaat do`d od strugotini. Na prv pogled, slikata ozna~uva - predavawe na zanaet!

            Lesno se otkriva celta na slikata, kako stariot drvodelec Josif go u~i na zanaet maliot Isus.

            Ete so takva drvodelska rabota, razgovori so Majkata na zaedni~ki razmisluvawa i so tajno bogoizvestie se ispolnuval `ivotot na maliot Isus.

            Denovite na Majkata Bo`ja kako i sekoga{ protekuvale vo rabota. Predanieto raska`uva, deka taa bila u~itelka - u~ela evrejski deca da ~itat i da pi{uvat. Gi u~ela istoto {to Go u~ela i Svoeto Dete - Isus.

            Po takov tek se dvi`el `ivotot na svetoto semejstvo, Koj za sekoga{ }e ostane sokrien, vo golemi tajni. . . Za {to razmisluval maliot Isus? [to Go vozbuduvalo? Kako Negovoto s¯znaewe kako Bog se usoglasuvalo so ograni~enoto poznavawe na voobi~aenoto Dete Koe raste, Koe so interes prati s¯ {to e okolu sebe, kako zemniot `ivot Mu se otkriva pred o~ite? Za {to me~tael, i kako voop{to toa Dete od Nazaret - istovremeno kako Bog, op{telo so drugite Dve Lica na Svetata Trojca!?

            Koga porasnal kako mom~e, Evangelieto gi otvara svoite stranici, da ni raska`e za novi te{kotii na Majkata:

            “I sekoja godina roditelite Negovite odea vo Erusalim na praznikot Pasha. A koga On be{e dvanaeset godini, tie pak otidoa po obi~ajot vo Erusalim; no pri vra}aweto, koga se zavr{ija prazni~nite denovi, Mladenecot Isus ostana vo Erusalim; a Josif i Majka Mu ne go zabele`aa toa. Mislej}i deka e On so dru{tvo, izminaa eden den pat i Go pobaraa me|u rodninite i poznatite. Pa, koga ne Go najdoa, se vratija vo Erusalim da Go baraat. Po tri dni Go najdoa vo hramot kako sedi me|u u~iteli, gi slu{a i gi pra{uva; site {to Go slu{aa, se voshotuvaa na Negoviot razum i na Negovite odgovori.

            Koga Go vidoa, se za~udija; i Majka Mu re~e:

            -“Sinko, {to ni napravi taka? Ete, tatko ti i jas se izma~ivme, baraj}i Te.”

            A On re~e:

            -“[to ste Me barale? Zar ne znaete deka jas treba da bidam vo ona, koe {to e na Mojot Otec?”.

            No tie ne gi razbraa zborovite {to im gi ka`a On. I sleze so niv, pa dojde vo Nazaret;  i im be{e poslu{en. A Majka Mu gi paze{e site tie zborovi vo srceto svoe” (Lk.2:41-51).

            Vo toa izvestuvawe Majkata popatno se spomnuva. No nastanite soobrazeni so toga{niot evrejski bit, pobaruvaat da se pretstavi istata, Preblagoslovena, Deva Marija so ~uvstvo na dlaboko blago~estie i predanost na zakonot Mojsiev. Po toj Zakon, tri pati vo godinata - Pasha, Pedesetnica i [atri, sekoj izraelec trebalo da se pokloni vo Erusalimskiot hram i da prinese `rtva. Sveta Deva, kako `ena, bila oslobodena od taa obvrska. No oddanosta kon verata i strav za Sinot od samiot Arhelaj, koj ne bil podobar od tatka si Irod, ja prinuduvale da ne misli na opasnost, da bidi s¯ poblisku do Sina Si, Koj ve}e kako dvanaeset-godi{en, trebalo da odi vo Erusalim. Spored tolkuvaweto na poznatiot u~itel Gilel, taa vozrast pominuvala od detstvo kon mladinstvo. Kako mladenec postanuval sin na zakonot i bil dol`en da gi ispolnuva zapovedite, da poznava zanaet i da u~estvuva vo zaedni~kite bogoslu`bi. Zatoa i Taa Go pridru`uvala. Po zavr{uvaweto na praznikot site po~nale da si razotiduvaat. Trgnale za Nazaret i Josif i Marija, mislej}i deka Isus si doa|a so nekoi od rodninite. Tie denovi vo Erusalim se sobirale mnogu poklonici i te{ko bilo da se trgne zaedno so semejstvoto. Koga zastanale da odmorat vo seloto Mihamas, tie go pobarale Isus, no ne Go na{le, i, mnogu se voznemirile, vedna{ se vratile da Go barat. Go zaboravile umorot, i ne mo`ele da si oprostat, {to dozvolile toa da im se slu~i. Koga ne Go na{le i vo grupite koi gi sre}avale po patot, se vratile vo Erusalim. Skr{ena od strav i gri`a, Majkata vlegla vo Erusalimskiot hram so nade` na uteha i vera, deka Bog }e ñ ka`e, kade da Go bara Svojot Sin. I so golemo iznenaduvawe Go videla svojot Sin vo prisustvo na visoki crkovni stare{ini i u~iteli, kako Go slu{aat {to zboruva, postavuvaj}i Mu pra{awa, ~udej}i se na vozrasta i odgovorite, koi bile pristapni samo na Boga. Na licata od prisutnite koi bea Go opkru`ile Hrista, be{e ocrtan ~uden strav i poni`enost pred mudrosta na Toa Dete.

            Srceto na sv. Bogorodica se ispolnilo so radost, koga Go videla voobi~aeniot Isus, obra}aj}i Mu se so ne`en Maj~in prekor:

            -^edo, zo{to ni napravi taka? Ete tatko Ti i jas mnogu se izma~ivme baraj}I Te.

            -Zo{to ste Me barale? Zar ne znaete, deka Jas treba da bidam so ona, koe Mu pripa|a na Otecot?

            Tie se prvite zborovi, ka`ani od Hrista, koi gi ~itame od Evangelieto, prvo Negovo ka`uvawe, deka e Sin Bo`ji, i prvoto ne svojstveno ka`uvawe vo o~ite na Majka Si, deka Toj ve}e ne ñ pripa|a na nea, tuku na deloto za koe e ispraten i da im poslu`i na lu|eto.

            Te{ko odeknale tie zborovi vo srceto na Majkata Bo`ja! Toa mo`ebi e prvata strela od “sedmostrelnata ikona”, koja go proni`ila Nejzinoto srce, prvoto proboduvawe proboduvawe so me~, koe go pretska`al Simeon. Od tuka po~nala da ñ se izjasnuva idninata: Sinot ve}e ne ñ pripa|al iscelo, kako vo detskite godini; Sinot ñ }e ja ostavi i }e se potopi me|u narodot, so polni Maj~inski prava nad Nego, taa edvam }e vleze kaj Nego, toga{, koga site }e Go ostavat.

            Koga doznala, deka nejziniot Sin ve}e ne i pripa|a tolku nejze, kolku {to na ~ove{tvoto, Taa go napravila istoto, {to go pravele sekoga{ vo svojot mol~aliv `ivot: bes~ujno se pod~inila na Bo`jata voqa. A pokasno napravola pove}e: stanala Majka na celoto ~ove{tvo, koe i go otrgna voobi~aeniot Isus i poradi koe Isus be{e staven na krst.

            Kolku te{ka `rtva bilo za svetata Majka da gleda kako poleka, poleka Sinot ñ se oddale~uva od nea, prifa}aj}i go patot na svojata slu`ba! Mo`eme da si pretstavime kakva vnatre{na borba Taa pre`ivuvala, maj~inskoto ~uvstvo da se pomiri so mislata, deka Nejziniot Isus koj ñ pripa|a kako Sin, na svetot Toj Mu pripa|a kako Spasitel.

 

 

back.gif (1338 bytes)

Makedonska Pravoslavna Crkva