SVETI VASILIJ VELIKI

MLADITE I KNIGITE

Ne voshituvajte se vie koi{to sekoj den odite kaj u~iteli i so blagorodni ma`i od drevnina razgovarate so pomo{ na nivnite tvorbi, oti }e vi re~am, deka jas sum na{ol ne{to {to samo po sebe e pokorisno za vas. Imeno, za toa ne{to sakam da vi dadam sovet, deka ne treba otkako }e go predatete kormiloto na korabot vo racete na tie ma`i, edna{ i zasekoga{ da gi sledite kade {to }e ve povedat, tuku pozajmuvajte od niv se {to e korisno, no treba da znaete - nekorisnoto da go otstranuvate. Nie mislime, deca, deka idniot `ivot voop{to ne pretstavuva voop{to ne{to povredno. Ne go po~ituvame i ne go sporeduvame so bogatstvo ona {to dava sovr{enstvo samo vo ovoj `ivot; nitu pak slavata na pradedovicite, nitu silata i ubavinata na teloto, nitu po~estite od lu|eto, nitu samoto carstvo, nitu se ostanato od ~ove~kiot zemen `ivot - nemo`e da bide prifateno za golemo, nitu dostojno za streme`; i ne svrtuvame vnimanie kon onie, koi go posakuvaat toa, tuku na{ata nade` ja prostirame ponatamu i pravime se za da se podgotvime za idniot `ivot.

Vrednosta na drvoto se krie pred se vo negovite izobilni plodovi - toa, me|utoa ima i drugi ukrasi: listovi, koi koleblivo visat na grankite. Taka e i so du{ata - nejziniot najvreden plod e vistinata: na nea i e milo, ako e oble~ena so svetska mudrost kako listovite, koi davaat pokriv na plodot i ubav izgled na drvoto. Za slavniot Mojsej se veli deka prvo go izve`bal umot so egipetskata nauka i posle pristapil da sozercava za Sevi{niot. Podocna se veli i za premudriot Daniil, deka vo Vavilomn ja izu~il haladejskata mudrost pa se zafatil so bo`estvenite lekcii. Op{to zemeno svetskite nauki ne se bezpolezni za du{ata - me|utoa treba da se ka`e vo kolkava mera treba da se izu~uvaat. Najprvo da ka`am za poetite: vo kolku tie - po misla i `ivot - ne se ednakvi so nivnite dela, ne treba na site po red da se zapira umot, no samo na onie, koi zboruvaat za delata i mislite na dobrite lu|e - tie trba da gi sakame, na niv da se zadr`uvame i po mo`nost, kako niv da bideme.. Se odnesuvali, me|utoa nivniot zbor za zlonamerni lu|e, treba da odbegnuvame da gi podr`uvame niv isto kako {to, Odisej si gi zatnal u{ite, za da ne gi slu{a pesnite na sirenite - za{to navikata da se slu{aat lo{i zborovi e po~etok kon dela. Istoto mo`am da go ka`am i za istori~arite, osobeno koga pi{uvaat istoriija za da gi razonoduvaat slu{atelite. Da ne gi podr`avame nitu oratorite so iskustvoto da la`at - za{to vo sudot i vo drugi raboti, lagata za nas e nedoli~na: nie sme go izbrale vistinskiot i prav pat na `ivotot - na nas ni e propi{ano so zakonot da ne se sudime!

Namesto toa podobro e da pozajmuvame od onie mesta, kade {to se proslavuva dobrodetelta, a osuduva porokot. Za edni nasladata od bojata se ograni~uva vo voshitot od platnoto, a p~elite sobiraat od niv i med - taka i tuka ne treba da se celi samo ednata ubavina i naslada od delata im, tuku od niv da se izvle~e nekakva polza i za du{ata. Zatoa potrebno e da se oprili~ite vo se na p~elite pri izu~uvawe na razni knigi - p~elite ne na site cevetovi ednakvo zastanauvaat, i na onie {to }e zastanat, ne iznesuvaat se, a samo toa i vo tolkava mera, kolku {to e neophodno za nivniot `ivot; a ostanatoto go pobutnuvaat! I nie ako sme celomudri, od knigite }e go izbereme ona, {to e svojstveno i srodno so su{tinata - ostanatoto }e go odmineme. Kako {to, kinejki cvet od hrastovo drvo gi otkinuvame i iglite - taka i pri ~itawe na knigi, koga go primame poleznoto, da go pazeme i vrednoto. Za{to sramota e da go izbirame i otfrlame vrednoto od hranata, a vo naukata, koja ni gi hrani du{ite, da ne pravime nekakva analiza i da nali~uvame na proleten potok, koj vle~e se, {to }e sretne na patot!