SVETI JOVAN ZLATOUST

POKAJANIETO

Nikoj da ne pa|a vo o~ajanie i da ne go prenabreguva svoeto spasenie! Neka se obrati kon lekarot, Koj so edno posakuvawe mo`e da ne izlekuva, za{to On e semo`en. Pogledni, kako go izlekuval Mateja i kako go iscelil Pavleta! Edniot od niv e carinik, a drugiot hulitel: grabitelot na tu|oto ne ostanal graba~, tuku stanal evangelist; i hulitelot na Hrista ne ostanal hulitel, tuku stanal apostol! Jas, najprvo, govorom za nivnite poroci, a potoa za nivnite dobrodeteli, za da se vidi silata na pokajanieto i nikoga{ da ne se o~ajuva za spasenieto. Na{ite u~iteli najprvo bile poznati po svoite grevovi, a potoa se proslavile so pravednosta. Carinik i bogohulnik - toa se najvisoki stepeni vo ne~estieto. Kakvo zanimawe e carinik - nespravedlivost preku zakonot, drsko nasilie nad potrebata i opolnomo{teno grabawe. Zakonite se lekari za gra|anite, no ovde se poka`uvaat kako ma~iteli, za{to ne ja lekuvaat ranata, tuku ja zgolemuvaat. No i pokraj seto toa, carinikot naedna{ stanal evangelist. Kako i na koj na~in? Evangelieto odgovara: "Koga si ode{e ottamu, Isus vide eden ~ovek, po ime Matej, kako sedi na carinata, i mu re~e: "Vrvi po Mene". I toj stana i trgna po Nego"(Mt. 9,9). O, kolku golema sila ima slovoto! Ja frlil mre`ata, zarobenikot postanal vojnik, tiwata postanala zlato, od dlabo~inata na ne~istieto carinikot se iska~il do najvisokata dobrodetel, otkako stanal i trgnal po Hrista.

Vozquben, nikoj da ne o~ajuva za svoeto spasenie! Porokot ne e vo na{ata priroda, nie sme sozdadeni so razumna volja i sloboda. Ti si kako carinikot - mo`e{ da postane{ evangelist. Ti si kako bogohulnikot - mo`e{ da postane{ apostol. Ti si kako razbojnikot - mo`e{ da go pridobie{ rajot. Ti si kako mudrecot - mo`e{ da Mu se pokloni{ na Hrista. Ne postoi porok ili grev koj {to nemo`e da se iskupi preku pokajanie, zatoa i Hristos ni gi poso~uva najgolemite stepeni na ne~estieto, za da ne mo`e nikoj, na bilo koj na~in da se izvini. Ne veli mi: [to da pravam - zaginuvam?! Ne mi ka`uvaj: Jas zgre{iv - {to mo`am da storam?! Ti ima{ Lekar, Koj stoi nad bolesta; ti ima{ lekar, Koj ja pobeduva silata na bolkata; ti ima{ Lekar, Koj lekuva so eden zamav, Koj isceluva so edno posakuvawe; ti ima{ Lekar, Koj mo`e i Koj saka da lekuva! Ako On te sozdal od nebitie i ti dal `ivot, toga{ kolku pove}e mo`e da te popravi i isceli, koga su{testvuva{ i si povreden. Ti ne mo`e{ da ka`e{ na koj na~in si sozdaden, kako {to ne mo`e{ da objasni{ na koj na~in se o~istuvaat grevovite. Ako ognot, koj padne me|u trwe, izgoruva i uni{tuva se, toga{ kolku pove}e e vozmo`no za voljata Bo`ja da gi o~isti i da gi iskoreni na{ite pregre{enija, pravej}i od gre{nikot svet ~ovek! Ne pra{uvaj kako toa stanuva, ne ispituvaj kako toa se izvr{uva, no veruvaj vo ~udo! ]e re~e{: i mnogu i golemi se moite grevovi - no koj e bez grev?! Priznaj deka si zgre{il i toa }e ti poslu`i na po~etokot za popravawe. Dojde na sebe si, pokaj se i prolej solzi! Nema drug na~in od onoj po koj postapila bludnicata: preku pokajanie i solzi taa se dobli`ila do izvorot na spasenieto.