Sveti Grigorije Bogoslov

SVETIOT DUH

Du{o moja, zo{to docni{? Vospej ja slavata na Duhot! Ne deli Go vo mislite Onoj, Koj ne e isklu~en po priroda. Nie so trepet Go po~ituvama i Velikiot Duh: On e moj Bog, preku Nego jas Go poznav Boga; On samiot e Bog i mene preku Nego vo idniot `ivot me obo`uva. On e Semo`en; On e razdeluva~ na darovi; On e predmet na pesnopenija za ~istite nebesni i zemni horovi; On e podatel na `ivotot, Koj sedi na previsok prestol i ishodi od Otecot; On e Bo`ja sila i e samovlasten; On ne e Sin, za{to eden e blagiot Sin na ediniot seblag Bog; no On ne e oddelen od nevidlivoto Bo`estvo, za{to e ednosu{ten i ednakov po ~est; Znam deka sovr{enoto slovo ne e blagovremeno za po~etnicite vo verata. Koj bi poka`al jak blesok na ogan pred nekogo so ~uvstvitelni o~i? Podobro e postepeno da se priu~uvaat kon silnata svetlina za da ne si gi povredat samite izvori na sladosnata svetlina. Taka i bogovdahnovenoto Slovo, Koe otkako porano Go otkrilo seceloto bo`estvo na Otecot, zapo~nalo da go ozaruva so svetlinata na velikata slava na Hrista, otkriena samo na malkumina razumni lu|e, a potoa, otkako Go otkrilo pojasno bo`estvoto na Sinot, ni go osvetlilo i bo`estvototo na svetlozarniot Duh.

Polna svetlina na Duhot imame vo ognenite jazici na svetite apostoli, - preku toa Duhot gi otkril vidlivo znacite na Svetoto Bo`estvo. Pak znam deka Bog e ogan za zlite i svetlina za dobrite lu|e. Koga go pameti{ toa, ne uni`uvaj Go Bo`estvoto - ne pretpo~ituvaj Go Ediniot, uni`uvaj}i Go Drugiot. Edna e Prirodata: neizmerna, nesozdadena, ve~na, dobra, slobodna i ramnopravna. Eden e Bog vo tri Lica, Koj upravuva so svetot. Preku Nego se ra|ame vo nov `ivot, otkako ja pogrebuvame smrtta vo kupelot pri kr{tenieto i se obra}ame vo svetlina.

I ti, mudruvaj}i taka, prinesi od sebe ~ista `rtva pred Troicata. Vo trite svetlini ima edna nerazdelna priroda. Nerazdelno edinstvo, iako se projavuva vo tri Dobrini; Troicata ne e vo razli~ni stepeni po~ituvana, za{to prirodata e nerazdelna. Edinstvoto e vo Bo`estvoto, a Troi~nosta e vo ona {to Mu pripa|a na Bo`estvoto. Sekoj e ediniot Bog, ako imenuva{ nekogo od Troicata. I pak, taka seto toa razbiraj go kako eden bespo~eten Bog, od Kogo e bogatstvoto na Bo`estvoto, za koe slovoto spomenuva za Troica. So toa im se propoveda na smrtnite za ednakvost me|u Troicata i presvetoto edinstvo vo Bo`estvoto, koe {to isklu~uva sekakva misla za mnogubo`ie. Spored mene, mnoguna~alieto e isto, kakvo {to e sovr{enoto bezna~alie; koe {to se nao|a vo me|usebnata borba, a borbata prepolaga razdor, a razdorot brzo vodi kon propast. Ete zo{to, ideata za mnoguvlastieto vo Bo`estvoto neka bide {to podaleku od mene. Tri bogovi mo`at da se nare~at onie koi me|u sebe se delat ili vo vremeto, ili vo mislata, ili vo vlasta ili vo `elbite, taka {to nikoj od niv ne bil istopriroden so drugite i sekoga{ edniot bi se na{ol vo borba so drugiot. Vo mojata Troica ima edna priroda, edna sila, edna misla, edna vlast, edna slava: a preku seto toa ne se naru{uva ni edinstvoto koe {to e vo velikata slava i vo edinstvenata harmonija na Bo`estvoto. Toa jas i go dol`am na svetlinata koja {to vo mene go vnedrila Troi~noto sijanie - a toa e krajot na zavesata vo vnatre{niot Bo`ji hram, zad koja {to e skrieno carskoto estetstvo na Boga, koe {to, mo`ebi, pove}e im e poznato na angelskite ~inovi, a najmnogu I e poznato na Samata Troica.