Prof. Boris Bo{kovski

@ENIDBATA NA ISAK
(Bitie gl.24)

Sara umrela vo svojata 127 godina i Avram ja pogrebal vo Makpelskata pe{tera. Za da ima uteha vo starosta, toj re{il da go o`eni sina si Isaka. Bidej}i bil blago~estiv i veren na vistinskiot Bog, Avram ne sakal da zeme snaa od nivniot kraj, za{to site bile idolopoklonici. Isak pak, poslu{en vo sî na tatka si, iako bil na 40 godi{na vozrast, ne sakal da mu protivre~i.

Toga{ Avram go povikal najstariot svoj sluga i mu rekol:" Te kolnam vo Gospoda, Boga na neboto i zemjata, nema da zeme{ `ena za sinot moj od }erkite hananejski me|u koi `iveeme, tuku }e otide{ vo zemjata moja, kade se rodiv i otade }e dovede{ `ena za sinot moj Isak."

Vo Mesopotamija, me|u potomcite Simovi, sî u{te imalo nekoi blago~estivi lu|e. Zaradi toa Avram go snabdil slugata svoj so skapoceni darovi i go ispratil vo taa zemja. Po dolgo patuvawe, slugata i lu|eto so nego nabli`ile do gradot Haran, kade {to `iveel Avramoviot brat Nahor. Pred gradot, patnicite zaprele pri eden kladenec i dodeka drugite odmarale, stariot sluga padnal na kolena i po~nal od sî srce da se moli na Gospoda, velej}i:

Gospodi, Bo`e na gospodarot moj Avram, isprati mi ja denes onaa {to ja baram... Devojkata, na koja }e i re~am: "Navedni ja stomnata svoja da pijam" i taa }e re~e: " Na, pij, pa i kamilite tvoi }e gi napojam" - nea si ja opredelil za slugata tvoj Isaka; po ova }e razberam deka si mu napravil milost na gospodarot moj.

Dodeka u{te zboruval slugata, ete, se zadala prekrasna devojka, po ime Reveka. Taa slegla pri izvorot, ja napolnila stomnata i kinisala nagore kon gradot. Patnikot pobaral da se napie i taa mu ja podala stomnata; potoa mu rekla deka i kamilite negovi }e gi napoi, pa vedna{ ja isturila stomnata vo poiloto i vtora naleala, i treta...

^ovekot ja gledal so voshit. Otkako se napoile kamilite, toj izvadil zlatna vitica i dve grivni i í gi podaril na devojkata. Potoa ja pr{al: " ^ija }erka si? Ka`i mi, ima li vo domot na tatko ti mesto da preno}evame?" Devojkata odgovorila deka e }erka na Vatuil, sin Nahorov i deka pri niv ima i hrana i mesto za no}evawe.

Slugata Avramov razbral deka Bog go upatil na prav pat i deka mu uka`al golema milost, pa zatoa pak se pomolil na Gospoda i od sî srce mu zablagodaril.

Po toa vreme devojkata otr~ala doma i za sî ova im ka`ala na doma{nite. Laven, nejziniot brat, pobrzal pri izvorot i gi pokanil patnicite.. Ovie ja prifatile pokanata i trgnale so nego. Prvo gi nastamenile kamilite, a potoa se izmile i o~istile od patot. Koga im stavile leb da jadat, stariot sluga rekol: " Nema da jadam, dodeka ne ka`am zo{to sum dojden."

Toga{ toj im raska`al deka dobil kletva od gospodarot svoj Avram da dojde vo ovaa zemja i od negoviot rod da izbere `ena za sina mu Isaka. " A sega ka`ete mi, prodol`il slugata, }e mu napravime li milost i pravda na mojot gospodar ili ne? Ako pak ne sakate, ka`ete mi i jas }e trgnam nadesno ili nalevo?"

Lavan i Vatuil ednovremeno odgovorile: "Od Gospoda dojde ovde; nie ne mo`eme da ti ka`eme ni lo{o ni dobro. Ete, Reveka e pred tebe, zemi ja, pa odi i neka mu bide `ena na sinot od tvojot gospodar, kako {to rekol Gospod."

Koga gi ~ul ovie zborovi, stariot sluga se izraduval i pak Mu zablagodaril na Boga za se. Toga{ toj gi izvadil skapocenite darovi, ja daruval prvo devojkata, pa potoa i nejzinite doma{ni. Ve~erta jadele i piele, a utredenta se spremile za pat. Doma{nite sakale makar u{te deset dena da ostane pri niv Reveka, no slugata gi zamolil, velej}i:

- Ne zadr`uvajte me {tom Gospod go blagoslovi mojot pat; pu{tete me da si odam kaj mojot gospodar! Toj sakal {to poskoro da stigne vo Hanan i so bliskite da ja spodeli radosta od uspe{noto izvr{uvawe na zada~ata; se razbira, blagodarenie na Bo`ijata milost i pomo{.

Roditelite ja povikale i ja pra{ale Reveka dali e soglasna da zamine so ovoj ~ovek i koga taa se soglasila, tie ja blagoslovile, i dale {to i pripa|a i ja ispratile.

Po patot dobro pominale. Vo Hanan prv gi pre~ekal Isak. Toj bil sre}en {to Reveka mu stanala `ena. Za kratko vreme taa mu omilela i mu bila uteha za pokojnata negova majka - Sara.

Pravedniot Avram, umudren od Boga, znael deka e golemo vlijanieto na `enata za zapazuvawe na pravata vera i za odr`uvaweto na verskata tradicija vo domot, pa zatoa baral snaa od blago~estivo semejstvo. Takvata dobra namera bila ugodna na Boga i Toj projavil golema milost kon Avrama, za da se ispolni negovata blagorodna `elba.

Gospod ja ispolnil i molitvata na Avramoviot sluga, zatoa {to toj od srce se molel i baral pomo{ da mo`e uspe{no da ja izvr{i postavenata zada~a. Golema e silata na iskrenata molitva osobeno koga se molime za dobroto na bli`niot. Pravednata molitva za drugi e poplodotvorna, otkolku koga se molime za sebe.