Prof. Boris Bo{kovski

SOZDAVAWETO NA SVETOT I PRVITE LU\E

(Bitie gl.1-2)

Spored u~eweto na svetata Crkva samo Bog e ve~en, a se drugo e sozdadeno vo vremeto od Nego. Zna~i, svetot ima svoj po~etok. Za ova ni zboruva i svetata Biblija vo nejzinata prva kniga, nare~ena Bitie.

Vo prviot stih od prvata glava na ovaa kniga ~itame: "Vo po~etokot Bog gi sozdade NEBOTO i ZEMJATA."

Pred ovoj akt ni{to ne postoelo, osven ve~niot Bog. Toj, bez prinuda, a dobrovolno, preku Svojot Zbor, od ni{to go sozdal prvo nevidliviot, duhovniot, a potoa-vidliviot, materijalniot svet.

Pod duhoven svet crkovnite pisateli gi razbiraat angelite. Ovie bile sozdadeni od Boga site dobri, no otposle eden od niv se pogordeal i otstapil od Boga. Toj povlekol i drugi so sebe. Site tie angeli {to otpadnale od Boga nare~eni se lo{i duhovi ili |avoli. Ottoga{ natamu, nivnata cel e da pravat se {to e lo{o i da vnesuvaat bezredie nasekade. Tie odamna bi go razru{ile svetov koga bi imale takva vlast i sila.

Dobrite angali ostanale poslu{ni na Boga i zatoa postojano se vo Negovata blizina i go slavat Negovoto veli~ie. Tie se izvr{iteli na Bo`jata sveta volja. Svetite angeli sodejstvuvaat da napreduva dobroto i da se odr`at redot i harmonijata, sozdadeni od Boga.

Materijalniot, vidliviot svet e sozdaden podocna, no ne odedna{, a postepeno vo {est dena.

Prviot den Bog rekol da bide svetlina i taka stanalo; svetlinata se oddelila od temninata.

Vo vtoriot den e sozdaden nebeskiot svod ili vozduhot.

Prez tretiot den Bog ja oddelil vodata od su{ata i taka nastanale izvori, potoci, reki i moriwa, a od zemjata izniknale razni trevi, rastenija i drvja.

^etvrtiot den se sozdadeni nebeskite svetila: sonceto, mese~inata i yvezdite.

Vo pettiot den Bog gi sozdal ribite i pticite, pa gi blagoslovil da se plodat i da se mno`at.

Vo {estiot den se sozdadeni razni `ivotni na zemjata, a na krajot Bog gi sozdal i prvite lu|e.

Sedmiot den Bog go opredelil za odmor. Ova ne{to stanalo vo praktika i do den - deneska: po sekoe va`no delo da ima i odmor.

Po svojata bezgrani~na mudrost Bog prvo gi sozdal potrbnite uslovi, pa najposle go sozdal i ~ovekot, kako edinstveno razumno i slobodno su{testvo na zemjata.

Spored svetata Biblija prviot ~ovek e sozdaden na poseben na~in. Od zemja Bog go napravil negovoto telo, a potoa mu vdahnal razumna i besmrtna du{a. Ne po telesnata, a po svojata duhovna priroda ~ovekot prilega na Boga; toj e lika i prilika Bo`ja (obraz i podobie). Od site zemni stvorovi edinstveno nemu mu e vdahnata besmrtna du{a i dadeni mu se duhovni sili: razum, slobodna volja i ~uvstvo. Dadenoto od Boga ~ovekot e dol`en da go razviva i usovr{uva taka {to da stane ist, a sli~en na Boga po svoeto duhovno sovr{enstvo. Vo taa smisla treba da se razbira izrazot "podobi" (prilika), t.e. bogoupodobuvawe na ~ovekot.

Prviot ~ovek, Adam, `iveel vo takov ubav predel, kade {to imalo sè potrebno za `ivot. Toj nemal drugi zadol`enija, osven da se gri`i za odr`uvaweto na redot vo prirodata. Nemu mu bila poverena celata priroda i toj se raduval na Bo`jata ubavina. Samo edna zabrana imalo za nego, a taa e: da ne jade od drvoto za poznavawe na dobroto i zloto.

Nadaren od Boga so mudrost, Adam gospodarel nad prirodata i im dal ime na site sozdanija na zemjata. No, me|u niv toj ne na{ol sli~en na sebesi {to }e mu bide pridru`nik i sorabotnik. Toga{ i Samiot Bog rekol deka ne e dobro za ~ovekot da bide sam, pa od rebroto na Adama ja sozdal i prvata `ena, nare~ena Eva, koe ime zna~i - `ivot.

Prvite lu|e bile sozdadeni za radost i sre}a. Tie ne znaele za bolki i stradawa. Kaj niv nemalo strav od smrt, bidej}i postoelo drvoto na `ivotot. Nao|aj}i se vo blizinata na svojot Sozdatel-Boga, Adam i Eva sekoga{ imale du{even mir i ispituvale neiska`livo duhovno bla`enstvo. Tie `iveele vo rajot sè do nivnoto pa|awe vo grev.

Nie, hristijanite, treba so srce da veruvame i so usta da ispovedame deka Edniot Bog vo Tri lica, po svojata slobodna volja, bez vnatre{na ili nadvore{na neophodnost, za {est dena od ni{to, a samo so Svojot Zbor, go sozdal svetot, bez da se izedna~i so nego. Bog ostanuva Neizmenet, makar {to e nasekade i se ispolnuva.