SINOVITE NA JAKOVA
(Bit.37 i 39-41)

Od dvanaesette sinovi Jakovovi najstar bil Ruvim, a najmlad - Venijamin. Jakov najmnogu go sakal pretposledniot - Josif. Ne samo zatoa {to Josif mu se rodil pod starost tuku i zatoa {to ovoj bil dobrodu{en i poslu{en.

Bra}ata ~esto go klevetele Josifa kaj tatko im. A koga Jakov mu napravil {arena obleka, tie mnogu mu zaviduvale, taka {to po~nale i da go navreduvaat. Edna{ Josif sonil son i go raska`ak na bra}ata.

-^ujte go sonot {to go soniv, - im rekol toj. Vrzuvavme snopje vo poleto i odedna{ mojot snop se ispravi, a va{ite go zaobikolija i mu se poklonija. Tie naluteno mu odgovorile:"Da ne saka{ da caruva{ i da ni zapoveda{?" Poradi ovoj son zavista na bra}ata minala vo omraza kon Josifa. Josif sonil i vtor son. Toj go raska`al na tatka si i na bra}ata svoi velej}i im: "Vidov son, kako sonceto, mese~inata i edinaeset yvezdi mi se klawaat".

Toga{ i tatko mu go ukoril: "Zar jas, majkata i bra}ata tvoi }e dojdeme da ti se poklonime?". Bra}ata u{te pove}e go zamrazile poradi ova, a Jakov gi pomenel ovie zborovi.

Edna{, po potraga za novi pasi{ta, bra}ata se oddale~ile so stadata i Jakov podolgo vreme ne ~ul ni{to za niv. Toga{ go ispratil Josifa da otide i da vidi kako se, pa da se vrati i da mu javi. Josif oti{ol i so pra{uvawe gi na{ol duri vo mesnosta Dotaim.

Bra}ata go videle oddaleku i po~nale da se dogovaraat, za da go ubijat. Najstariot Ruvim imal so`alivo srce, pa im rekol da ne prolevaat bratska krv ami da go frlat vo nekoja jama. Toj mislel no}ta da go izvadi od jamata i da go isprati kaj tatka mu.

[tom do{ol Josif kaj bra}ata, tie go fatile i mu ja soblekle {arenata obleka, a potoa go frlile vo edna bezvodna jama. Otposle zdogledale nekoi patnici so natovareni kamili, na pat za Egipet. Toga{ eden od bra}ata, po ime Juda, predlo`il "da ne klavame raka na bratot na{, za{to na{a krv e, ami da go prodademe na ovie trgovci". Site se soglasile i go prodale Josifa za dvanaeset srebrenici. Trgovcite {to go kupile go odvele vo Egipet.

Vo toa vreme Ruvim bil otsuten i ne znael za proda`bata. Koga se vratil, vedna{ go pobaral Josifa vo jamata no ne go na{ol. Kako najstar toj se ~uvstvuval za odgovoren pred tatka si i zatoa mnogu `alel {to go nemalo Josifa. Za da se opravdaat bra}ata zaklale edno jare i so krvta ja izma~kale {arenata obleka i ja odnele kaj Jakova pa go pra{ale: "Ja najdovme, poznaj ja oblekata dali e na Josifa?".

Jakov ja poznal oblekata i rekol: "Oblekata e na mojot sin. Yverka luta go izela". @Alosta negova bila golema i toj taguval po sina si mnogu denovi. Site okolu nego go te{ele no ne mo`ele da go ute{at.

Trgovcite go odvele Josifa vo Misir (Egipet) i tamu go preprodale na eden dvorjanin, po ime Pentefrij. So svojata ~esnost i trudoqubivost Josif brzo ja spe~alil doverbata na svojot gospodar, taka {to ovoj, po izvesno vreme go postavil za upravitel nad svojot dom i nad celiot svoj imot.

Edna{, `enata na Pentefrij da go vovle~e Josifa vo grev, no ovoj se izvlekol od taa stapica i ostanal ~esen. Navredena, taa go naklevetila kaj gospodarot, bo`em Josif sakal da ja osramoti. Pentefrij i poveruval na svojata `ena i go frlil Josifa vo zatvor. No, Bog sekoga{ pomaga na nevinite stradalnici. Eve i Josif, bidej}i dobar, mu omilel na na~alnikot od zatvorot i ovoj go postavil da im ja raspredeluva rabotata na zatvorenicite i da gi nadgleduva. Me|u dru|ite vo zatvorot le`ele i dvajca carski lu|e; edniot se kri`el za vinoto, a vtoriot - za lebot na carot.

Eden den zabele`al Josif deka ovie se ne veseli pa gi pra{al {to im e. Tie odgovorile deka sonile ~udni soni{ta, no nema koj da im gi protolkuva. Josif im rekol: "Bog znae {to zna~at no sepak raska`ete mi gi!".

Po~nal prviot: "Soniv loza so tri pra~ki. Tie pu{tija pupki, rascutea, zavrzaa grozje i toa uzreja. Zedov eden grozd i go iscediv vo ~a{ata na faraonot i mu ja podadov da pie".

Josif mu odgovori: "Trite pra~ki se tri dena. Po tri dni faraonot }e te pomiluva i pak }e te postavi na porane{nata slu`ba. Toga{ seti se na mene i spomni mu na faraonot za mene i izvedi me od ovaa tvrdina".

Raska`al i vtoriot: "Sonuvav kako dr`am tri ko{nici na glava. Vo najgornata ima{e razni pe~iva i doa|aa ptici i kolvaa od niv".

Josif mu rekol nemu. "Trite ko{nici se tri dena. Po tri dni faraonot }e ti ja zeme glavata i }e te obesi na drvo, a pticite }e kolvaat od tvoeto telo".

Navistina po istekot na tretiot den edniot od ovie dvajca bil osloboden, a vtoriot - kaznet so smrt.

Oslobodeniot zatvorenik, stere{inata na peharnicit, pak bil postaven na porane{nata slu`ba, no zaboravil da mu spomne na faraonot za Josif. Taka Josif i ponatamu ostanal vo zatvor celi dve godini.

Po nekoe vreme sonil son i faraonot, pa go raska`al vo dvorecot:

-Od rekata izlegoa sedum ubavi i debeli kravi, pa po~naa da pasat na bregot; po ovie izlegoa drugi sedum, no grdi i slabi. Poslednive gi izedoa debelite i pak ostanaa slabi.

Po kratko vreme faraonot sonil i vtor son: Od edno steblo izrasnale sedum ubavi i jadri klasja. Potoa izrasnale sedum isu{eni i prazni; praznite gi izele jadrite i pak ostanale prazni.

Voznemiren od sli~nosta na dvata sona, faraonot gi povikal site egipetski mudreci, no nikoj od niv nemo`el da mu gi protolkuva. Vo momentot stare{inata na peharnicite se setil za Josifa, pa mu raska`al za nego na faraonot. Vedna{ bil izveden Josif od zatvorot i gi ~ul i dvata sona na faraonot.

Potoa, po~nal da gi tolkuva: "Tie se so isto zna~ewe: ete, Bog javuva {to naumil da pravi. Sedumte debeli kravi i sedumte jadri klasja zna~at sedum rodni godini. Sedumte slabi kravi i sedumte prazni klasja se sedum gladni godini. ]e dojdat sedum godini mnogu rodni, a po niv }e nastapat sedum gladni godini i toga{ }e se zaboravi seto porane{no izobilstvo".

Najposle mu rekol Josif na faraonot:

- Zatoa najdi ~ovek mudar i razumen, pa posatvi go nad celata zemja Egipetska. Postavi, isto taka, na~alnici {to }e sobiraat petti del od site plodovi vo rodnite godini; hranata da se ~uva za sedumte gladni godini {to }e nastanat.

Seto ova mu se dopadnala na faraonot, pa mu rekol na Josifa:

- Nema ~ovek pomudar i porazumen od tebe. Eve, te postavuvam deneska tebe nad celata zemja Egipetska.

Potoa, faraonot mu go dal na Josifa svojot prsten vo znak na dostoinstvo, pa go oblekle vo crvena obleka i mu klale zlaten |erdan okolu vratot.

Otposle Josif se o`enil so vidna Egipjanka i stanal poznat po celata zemja egipetska. Toga{ bil na trieset godini od svojata vozrast.