Prof. Boris Bo{kovski

PRAVEDNIOT NOE I SVETSKIOT POTOP
(Bitie gl.6-9)

Kako {to rastelo zloto na zemjata, taka postepeno se skratuval `ivotot na lu|eto. So toa Bog sakal da se namaluva grevot kaj sekoj poedinec. Pa sepak, razvratot se umno`uval, taka {to ~ove~kiot rode sé pove}e se oddale`uval od Boga i se otklonuval od svoeto vistinsko predzna~uvawe. Lu|eto olku zastranile so svoite nedela, {to nemalo mesto za Bo`jata milost kon niv. Poradi toa Bog re{il da pu{ti potop na zemjata; ova e prv obid zloto da se iskoreni od nea.

Spored Bo`jiot plan trebalo da bidat uni{teni ne samo site gre{nici, tuku i `ivotnite, so cel idnite pokolenija da ja setat seta te`ina na grevot i da se pou~at od toa.

Me|u site gre{nici, edinstveno Noe, sinot Lamehov, ostanal veren na Boga. Vo toj duh gi vospital i svoite tri sina. Toj i na drugite im zboruval da nezastranuvaat od Bo`jiot pat, no tie ne go slu{ale. Poradi negovata pravednost Noe bil udostoen preku nego i negovoto semejstvo da se prodol`i `ivotot na ~ove`kiot rod. Zatoa tokmu nemu Bog mu ja otkril svojata namera da pu{ti potop na zemjata i mu naredil da napravi kov~eg, da go oblepi so smola odnatre i odnadvor i vo nego da pribere po sedum dvojki od ~istite i po dve dvojki od ne~istite `ivotni i ptici, za da se so~uva nivniot rod. Mu bilo naredeno, isto taka, da snabdi i dovolno hrana.

Koga sé bilo gotovo, Noe i `ena mu, negovite tri sina i nivnite `eni vlegle vo kov~egot i go zatvorile.

Po~nal da vrne proliven do`d, a se otvorile i izvorite, taka {to vodata brzo ja preplavila celata zemja. Do`dot pa|al neprestajno ~etirieset dena i `etirieset no}i. Vodata se izdignala petnaeset lakti nad planinite. Sé `ivo na zemjata bilo uni{teno, samo onie vo kov~egot se spasile.

Po zapiraweto na do`dot, vodata se zadr`ala u{te sto i pedeset dena nad zemjata. Potoa po~nala postapno da opa|a i kov~egot se zaprel na planinata Ararat. Otposle se poka`ale vrvovite i na drugite palanini.

Noe sé u{te ne smeel da izleze od kov~egot, tuku pu{til gavran, a potoa i gulab, za da vidi dali is~eznala vodata od zemjata. Gulabot ne na{ol mesto da zastane i se vratil. Noe ja pru`il rakata niz prozorecot, go fatil i go zel kaj sebe vo kov~egot.

Po edna sedmica povtorno go pu{til gulabot i toj prikve~er se vratil so sve`o maslinovo gran~e vo klunot. Ova bilo znak deka spadnala vodata od zemjata. Minale u{te sedum dena i pak go pu{til Noe gulabot, no toj ve}e ne se vratil.

Koga ja snemalo vodata, Noe go otvoril kov~egot; izlegle toj i semejstvoto negovo i gi pu{tile `ivotnite i pticite na sloboda. Vedna{ potoa Noe, spored obi~ajot, prinel blagodarstvena `rtva na Boga. @rtvata bila prinesena so vera i zatoa Bog ja primil, go blagoslovil Noja i sinovite negovi i im dal vetuvawe deka nema ve}e da ima potop na zemjata. Znak na toa vetuvawe e bo`ilakot (vino`itoto) {to se javuva vo oblakot po do`d.

Sinovite Noevi {to izlegle od kov~egot bile: Sim, Ham i Jafet. Od niv povtorno se naselila celata zemja.

Spored blagoslovot Bo`ji, Noe po~nal da ja obrabotuva zemjata i, me|u drugoto, nasadil i lozje. Edna{, toj se napil od vinoto i legnal da spie nepokrien. Ham ja videl golotijata na tatka si i mesto da go pokrie, toj oti{ol kaj bra}ata i so podbiv i smea im go raska`al toa. Sum i Jafet nazade{kum se pribli`ile i go pokrile tatka si, bez da ja vidat negovata golotija. Koga se istreznil, Noe doznal {to napravil Ham i zatoa go prokolnal: negovite potomci da bidat slugi na drugite. A dvajcata, Sim i Jafet, za projavenata od niv po~it kon nego, gi blagoslovil. Otposle, od potomstvoto na Sim, se rodil Spasitelot na svetot, Gospod Isus Hristos.

Primerot so pravedniot Noe jasno poka`uva deka roditelot treba da se po`ituva i da se saka. Golemo e zna~eweto na roditelskiot blagoslov za decata, a te{ka e roditelskata kletva.