Prof. Boris Bo{kovski

PRARODITELSKIOT GREV I POSLEDICITE OD NEGO

(Bitie gl. 3.)

Se dodeka ne padnale vo grev, na{ite praroditeli `iveele vo potpolna harmonija so Boga, potoa so prirodata i so samite sebesi. Tie iskreno Go sakale svojot Sozdatel i dobrovolno ja ispolnuvale Negovata sveta volja. Celata priroda im bila pot~ineta, pa duri i yverovite im se pokoruvale i gi slu{ale. Kaj prvite lu|e, me|u nivnoto telo i du{a, nemalo nikakvi protivre~ija. Na ovoj red i na ovaa harmonija, {to vladeele vo ~ovekot i negovata okolina, se raduvalo se `ivo, samo ne se raduval onoj {to ne mo`el da qubi i ~ii streli otrovnici bile naso~eni protiv se {to e ubavo i dobro, pa i protiv sre}niot `ivot na Adama i Eva.

Taka, zavidlivecot-|avol, prepraven vo zmija, ja zateknal edna{ Eva sama i ja zagovoril, velej}i i:"Vistina li e deka Bog rekol da ne jadete plodovi od niedno drvo vo rajot?"

- Ne e verno, odgovorila Eva, nie jademe od plodovite na site drvja, samo ne od drvoto za poznavawe na dobroto i zloto, za{to vo koj ~as }e kasneme od nego vedna{ }e umreme.

Iako |avolot znael kako glasi to~no zabranata, sepak pra{al i naro~no ja izopa~uval vistinata, za da go zadr`i vnimanieto na Eva i da go prodol`i razgovorot. Ponatamu, toj istapuva otvoreno protiv Boga i se slu`i so svoete najsilno oru`je- lagata, pa zboruva preku zmijata:

- Ne, nema da umrete, tuku Bog znae deka {tom }e vkusite od plodovite na toa drvo, vam }e vi se otvorat o~ite, vie }e stanete kako bogovi i }e znaete {to e dobro, a {to - zlo.

Na Eva mnogu soblaznitelno deluvale ovie zborovi, taka {to taa so `elba poglednala na zabranetiot plod i toj i se storil mnogu privle~en. Pa, bez da pomisli na zapovedta Bo`ja i na posledicite od nejzinoto prekr{uvawe, taa kasnala od plodot, a potoa go na{la Adama i toj jadel od nego.

Ne~estiviot ja postignal svojata zlo namerna cel; toj gi prelagal na{ite praroditeli i tie padnale vo grev, prestapuvaj}i ja Bo`jata zapoved.

Adam i Eva vedna{ ja setile izmenata {to usledila kaj niv. Mesto qubov kon Boga, sega ~uvstvuvale strav od Nego. Go izgubile du{evnoto spokojstvo, bidej}i po~nala sovesta da gi grize. Razumot niven ne rasuduval ve}e pravilno. Od porano tie znaele deka Bog se gleda, pa sepak sega se obidele da se sokrijat, smetaj}i deka Gospod nema da gi vidi.

Toga{ se ~ul glas od Boga: "Adame, kade si?"

Tresej}i se od strav, Adam srame`livo odgovoril: "Tuka sum, Gospodi. Bidej}i sum gol, se sokriv."

Kako nevinite deca, taka i Adam, pred pa|aweto vo grev, ne se sramuval od svojata priroda. Koga do{ol do "soznanie", toga{ po~nal da se sramuva, bidej}i ve}e ne bil ona {to i porano.

Bog se gleda i se znae. Toj znael deka prvite lu|e zgre{ile, no pak pra{al: "Koj ti re~e deka si gol? Da ne si jadel od zabranetiot plod?"

Ovie zborovi zvu~ele kako roditelska opomena so cel da go predraspolo`at Adama na kaewe, no toj, mesto da se kae i da bara pro{ka, po~nal da se opravduva, prefrluvaj}i ja vinata na Eva. Bog i nea ja pra{al zo{to go napravila toa, a taa se opravduvala, velej}i: "Zmijata me prelaga i kasnav."

Iskreno kaewe e lek protiv grevot, no na{ite praroditeli ne go iskoristile za svoe duhovno ozdravuvawe. Tie mesto da se pokajat, po~nale da se opravduvaat i vinata na drugi da ja prefrluvaat, makar {to zapovedta im bila dobro poznata i jasna. Poradi ova bila izre~ena spravedliva Bo`ja presuda na site u~esnici vo grevot.

Prvo bila prokolnata zmijata, a preku nea i |avolot. Zborovite: "Semeto na `enata }e ti ja sotre glavata"(- 1Moj. 3, 15), se odnesuvaat na klevetnikot-|avol, a voedno go izrazuvaat i Bo`joto vetuvawe deka }e isprati Spasitel, roden od `ena, Koj }e ja uni{ti silata na |avolot i }e gi spasi lu|eto od grevot. Ova vetuvawe na Boga so vekovi ja podr`alo nade`ta vo du{ite na gre{nite lu|e, o~ekuvaj}i Go Spasitelot na svetot.

Na Eva Bog i rekol deka so bolki }e gi ra|a svoite ~eda, a na Adama- deka so pot na ~eloto ponatamu }e go zarabotuva svojot leb.

Potoa, prvite lu|e bile isterani od rajot. Ottoga{ tie preku celiot svoj `ivot `alele za izgubenoto bla`enstvo, t.e. poradi nemo`nosta da bidat vo neposredna blizina na Boga.

Adam i Eva nemale mir vo du{ata. Me|u nivnoto telo i du{a zapo~nala borba. Du{ata pak te`neela kon svojot Izvor-Boga, no teloto vle~elo kon zemjata. Bolkite i stradawata bile postojano prisutni. Stravot od smrtta ne im daval mir.

Posledicite od prviot grev se ~uvstvuvale ne samo kaj ~ovekot, tuku i vo celata priroda. Zemjata bila prokolnata. @ivotnite postanale nepokorni, a nekoi od niv i opasni za ~ovekot.

Grevot ostavil pe~at ne samo na Adama i Eva, tuku i na nivnoto potomstvo. Pod imeto prvoroden grev toj se prenesuva od pokolenie na pokolenie. Od ovoj grev nie se osloboduvame preku svetoto Kr{tevawe, no ne sme slobodni i od negovite posledici. Imeno, na{ata priroda e nakloneta kon zlo i zatoa postojano ne sledat stradawa, a i od smrtta nikoj od nas ne e po{teden.

Sepak, ne treba da o~ajuvame. Iako na{ite darbi se pomra~eni, sepak ~ovekot ne izgubil mo`nost da pravi izbor me|u dobro i zlo. Isto taka, sovesta ne ja izgubila sosema sposobnosta da go razlikuva dobroto od zloto. So blagodatnite sredstva {to ni gi dal Gospod Isus Hristos nie mo`eme da se borime protiv grevot i da go pobeduvame. A koga }e zgre{ime, toga{ iskreno da se kaeme, soznavaj}i deka nema grev {to mo`e da ja nadmine Bo`jata milost.