IZRAILCITE VO EGIPET. MOJSEJ I PASHALNOTO JAGNE
(Izlez gl. 1-12)

Od dvanaesett sinovi na Jakova, preseleni vo Egipet so nivnite semejstva, astanale dvanaeset plemiwa. Od niv se obrazuval izrailskiot narod, podocna nare~en - evrejski.

Blagodarenie na Josifa i negovite dobrini, Egip}anite i po negovata smrt dobro se odnesuvale sprema Evreite. No koga do{le novi pokolenija, vo ~ie se}avawe izbledele dobrinite na Josifa, polo`bata se izmenila. Noviot faraon po~nal da se pola{i od sinovite Izrailevi, bidej}i ovie brzo se mno`ele i mnogu se zasilile. Zaradi ova faraonot naredil da bidat izma~uvani so najte{ki raboti, za da se zapre nivnoto zgolemuvawe. No po Bo`ji blagoslov, Evreite u{te pove}e se mno`ele. Toga{ usledila nova naredba: sekoe ma{ko novorodeno Evrej~e da se frla vo rekata Nil. Ovaa `estokost predizvikala `alost, osobeno kaj majkite i tie od se srce se molele na Boga od ovaa nemilosrdno odnesuvawe kon nivnite novoroden~iwa.

Tokmu vo toa vreme od Lievoto pleme se rodilo ma{ko dete. Detenceto bilo tolku ubavo {to majkata nikako ne mo`ela da se odvoi od nego i zatoa go kriela vo svojot dom celi tri meseci. Koga krieweto bilo nemo`no, taa oblepila edna ko{nica so smola i katran, go stavila deteto vo nea i go odnela pokraj rekata Nil vo trskite. Tuka vo blizinata ja sokrila svojata postara }erka da vidi {to }e stane so deteto.

Majkata imala nepokolebliva vera vo Boga i bila tvrdo ubedena deka Bog nema da pozvoli ova nevino su{testvo da postrada. I navistina taa na{la milost pred Boga i nejzinata nade` se ostvarila.

Istiot den napladne do{la tuka so svoite sluginki }erkata na faraonot da se kape vo rekata. Taa ja zabele`la ko{nicata i naredila da i ja donesat. Mnogu se iznenadila, gledaj}i vo nea uplakano ubavo ma{ko detence; vedna{ se setila deka e Evrej~e. Dodeka se dvoumila {to da pravi, istr~ala od trskite sestrata na deteto i predlo`ila taa da najde doilka. Faraonovata }erka se soglasila. Po malku vreme bila dovedena majkata na deteto i nejze i bilo dadeno da go doi i se gri`i za nego.

Minalo vreme,deteto porasnalo i go odvele pri }erkata na faraonot. Taa go posinila i mu klale ime Mojsej, {to zna~i "od voda izvaden".

Mojsej bil umen i trudoqubiv i toj ja izu~il seta mudrost egipetska. Sepak pokraj site udopstva vo dvorecot, toj bil du{evno nespokoen. Od svojata prava majka nau~il od se da go Boga, a potoa i svojot narod. Gledaj}i kako gi izma~uvaat Evreite, toj neprestajno mislel kako i so {to da im pomogne. Edna{ sretnal Egipjanin kako nesprevedlivo napadnal i po~nal da go tepa eden Izrailec. Mojsej go za{titil Evreinot, no vo me{anicata go ubil Egip}aninot. Za da ne se uznae,go zakopal vo pesokta.

Sledniot den videl dvajca Evrei kako se tepaat. Ne mo`ej}i da trpi nasilstvo, Mojsej se zame{al i doznal deka tepaniot e vinoven. Vo imeto na pravdata toj go za{titil, no drugiot mu rekol: "Koj te postavil tebe za sudija? Da nesaka{ i mene da me ubie{, kako {to go ubi v~era Egip}aninot?".

Mojsej bil iznenaden od ovie zborovi i se upla{il. Znael deka za nego voto ubistvo }e bide izvesten i faraonot, pa, za da ja izbegne opasnosta, re{il da bega od Egipet. Taka, toj do{ol vo zemjata Madijamska.

Izmoren od patot, sednal pri eden izvor da se odmori. Po malku vreme do{le }erkite na madijamskiot sve{tenik Jotor i po~nale da gi polnat koritata, za da go napojat svoeto stado. Naminale i drugi ov~ari, pa bidej}i posilni tie gi isterale devojkite i gi navrtele svoite ovci da gi pojat. No, Mojsej nemo`ej}i da podnese takva nepravda, gi za{titil ov~arkite i prvo novnoto stado go napoil,zo{to porano do{le, a i tie gi napolnile koritata.

]erkite za ova mu ka`ale na svojot tatko i toj naredil da go pokanat patnikot da dojde i jade leb kaj niv. Mojsej ja prifatil pokanata, a otposle i ostanal da `ivee kaj Jotora. Ovoj gledaj}i deka e ~esen i rabotliv, podocna mu ja dal i svojata }erka Sepfora za `ena.

Edna{,pasej}i go stadoto na svojot test (dedo) Jotor, Mojsej do{ol na planinata Horiv. Odedna{ zdogledal kapina kako gori, no ne izgoruva. Toj se pribli`il da vidi {to e toa. Toga{ ~ul glas: "Mojsej, ne prio|aj vamu; sobuj gi obuvkite tvoi, za{to ova mesto e sveto".

Mojsej se upla{il i go zasolnal svoeto lice.Glasot prodol`il:

-Gi vidov stradawata na mojot narod vo Egipet i go ~uv pisokot negov, pa re{iv da go izbavam od racete egipetski i da go vovedam vo Hanan. Zatoa pojdi kaj faraonot i ka`i mu deka ti si opredelen da go izvede{ svojot narod od ropstvo.

Pravdoqubiviot Mojsej bil i mnogu skromen.Toj pra{al: "Koj sum jas da odam kaj faraonot? A i samite Izrailci }e me pra{aat: "Koj e toj {to te pra}a? Kako mu e imeto? [to }e im ka`am?".

Bog mu odgovoril: "Jas sum Onoj Koj {to e!".

Mojsej i ponatamu se pla{el deka i samite Evrei nema da mu poveruvaat deka e ispraten od Boga. Toga{ Bog mu poka`l ~uda so stapot i rakata, so koi znaci bi trebalo da gi ubedi Evreite deka ne drug, a toj e pretenikot Bo`ji {to }e go izvede Evrejskiot narod od egipetskoto ropstvo.

Mojsej se u{te ne se re{aval da ja primi odgovornata zada~a. Sega toj se oprevduval deka zapira vo govorot i ne }e mo`e da go ubedi narodot da trgne po nego.Toga{ Bog mu go opredelil negoviot brat Arona, toj da zboruva mesto nego.

Najposle Mojsej se pokoril na voljata Bo`ja i trgnal za Egipet. Najprvin se sretnal so svojot postar brat Aron i mu ja ka`al porakata {to ja dobil od Gospoda. Ovie zborovi Aron gi prenel na stare{inite i na narodot, a i Mojsej gi izvr{il pred niv ~udata so stapot i rakata, taka {to site im poveruvale.

Po seto ova dvajcata bra}a, Aron i Mojsej, se javile kaj faraonot i go pomolile da go pu{ti Evrejskiot narod da zamine za Hanan. Egipetskiot car ne im poveruval i ne gi pu{tal. So silata dadena od Boga, Mojsej pred nego izvr{il pove}e ~uda, no i ytoa ne pomognalo. Znacite po~nuvale i zavr{uvale so zborovite na Mojseja. Nekolkupati faraonot vetuval deka }e gi pu{ti, no {tom }e odminela edna ili druga kazna, toj pak go otka`uval vetenoto.

Pred da stane desettoto ~udo, Bog im rekol na Mojseja i Arona:

-Ovoj mesec da vi bide po~etok na mesecite. Na desetti od mesecov nisan sekoj neka zeme zdravo ma{ko jagne od edna godina. ^uvajte go do ~etirnaesettiot den od mesecov i toga{ zakolete go. So krvta poprskajte gi dvata dovratnika i pragovite va{i,a mesoto jadete go istata no} so beskvasen leb i zejle. Jadete brzo i bidete spremni za pat. Toa e Pasha Gospodova. Taa no} }e pominam niz zemjata egipetska i }e go ubijam sekoe prvoroden~e, od ~ovek do dobitok. Krvta }e vi bide znak i }e ve odminam, taka {to vo va{ite domovi nema da ima pomor. Toj den }e vi bide den za se}avawe i }e go praznuvate.

Mojsej i Aron toa go prenele na narodot i site Evrejski doma}instva postapile spored zapovedta Bo`ja.

Na ~etirinaestti nisan no}ta minal Angel Gospodov i gi ubil site prvoroden~iwa, od sinot na faraomot do onoj na robinkata. Piskoti se slu{ale po celata zemja egipetska, za{to ne ostanala ku}a, vo koja da nemako mrtovec.

Po ovaa stra{na kazna faraonot popu{til i preku Mojsej i Aron im naredil na Evreite da izlezat od Egipet. I celiot egipetski narod nastojuval da si odi {to pobrzo, zo{to velele: "Site }e izgineme!".

Pri izleguvaweto od Egipet Evreite dobile i skapi podaroci, samo da si odat pobrzo. Na pat za nivnata stara tatkovina trgnale {estotini iljadi ma`i, ne smetaj}i gi `enite i decata. So sebe gi zele i koskite na Josifa, kako {to im be{e pora~al toj pred da umre.

Denot na izbavuvaweto od Egipetskoto ropstvo Evreite go narekle Pasha. Toj bil den na se}avawe na ropstvoto i zatoa tie go praznuvaat sekoja godina kako golem praznik.

Nie hristijanite go praznuvame Veligden vo ~est na na{eto izbavuvawe od grevot preku Gospoda Isusa Hrista. Kako {to krvta od pashalnoto jagne bila znak da se spasat onaa no} Evreite od pomor, taka i krvta na Spasitelot go iskupila ~ove{tvoto i go izbavila od pri~initelot na smrtta - satanata. Zatoa i Veligden vo crkovnite pesni ~esto se imenuva Pasha.

DOBIVAWETO NA DESETTE BO@JI ZAPOVEDI I ODEWETO NIZ PUSTIWATA ^ETIRIESET GODINI

(Izlez gl.14-34 i Broevi gl.10-14).

So celiot svoj podvi`en imot Evreite trgnale na pat za Hanan. Pokraj site te{kotii po patot, tie sepak ~uvstvuvale radost {to se oslobodile od nepodnoslivototo egipetsko ropstvo. So Bo`ja pomo{ stignale do bregot na Crvenoto More i re{ile tuka da se odmorat.

Za toa vreme faraonot se pokajal {to gi pu{til, pa trgnal so koli i kowanici, sakaj}i da gi vrati nazad. Evreite od daleku ja zdogledale silnata vojska i mnogu se ispla{ile. U`as gi opfatil, taka {to, mesto da se obratat kon Boga za pomo{, tie po~nale da negoduvaat protiv Mojseja, velej}i mu:"Zar nema{e grobovi vo Egipet,ta ne dovede tuka da izgineme vo pustiwava?".

Imaj}i silna vera i nepokolebliva nade` vo Boga ,Mojsej ne se zbunil,tuku po~nal da go te{i narodot:

-Ne pla{ete se! Zastanete i }e go vidite spasenieto od Gospoda.

Samo vistinskiot naroden voda~ uspeva vo takvi momenti da go so~uva spokojstvoto na duhot, za da mo`e da bara i iznao|a najdobar izlez za spasenieto na narodot.

Toga{ Mojsej iskreno se pomolil na Boga i Gospod ja ~ul negovata molitva, pa mu rekol:

-Zo{to vika{ kon mene? Kreni go stapot svoj i pru`i ja rakata svoja vrz moreto i razdeli go, za da minat sinovite Izrailevi srede more po suvo.

Mojsej go podignal stapot svoj i vedna{ izduvnal silen veter {to go razbranil moreto. Toa se razdelilo i Evreite pominale po suvo,a vodata od dvete strani im stoela kako yid.

Gonej}i gi po niv trgnale i Egip}anite. Koga Evreite izlegle od drugiot kraj na moreto, Mojsej pak ja pru`il svojata raka i vodata se sostavila, taka {to celata vojska egipetska bila potopena.

Sinovite Izrailevi, od blagodarnost kon Boga {to gi izbavil od racete na neprijatelite, mu ispeale blagodarstvena pesna na Gospoda. Potoa se upatile niz pustiwata Sur. Tri dena odele i ne na{le voda za piewe, a i hranata im privr{ila. Site po~nale da negoduvaat protiv Mojseja i Arona. Kako porano taka i sega, Mojsej ne obrnuval vnimanie na navredite, tuku so vera i nade` se obratil kon Boga so molitva.

Bog sekoga{ i sekomu pomaga, osobeno koga se molime za dobroto na drugite.

So Bo`ja pomo{ Mojsej ja pretvotil gor~livata voda od izvorot Mera vo slatka. Mesto leb Bog im ispratil MANA od neboto i so nea se prehranuvale.Taka stignale do mestoto Rafidin. Tuka sretnale prva pre~ka od lu|e. Toa bile Amali}anite. No, Bog im pomognal i niv da gi sovladaat.

Za vreme na po~ivkata kaj Rafidin, Mojseja go posetil negoviot test(dedo) Jotor i mu gi dovel `enata i dvata sina {to dotoga{ `iveele kaj nego. Mojsej mnogu se izma~uval, sudej}i mu na narodot od utro do ve~er. Toga{ dedo mu go posovetuval:

-Ne e dobro toa {to go pravi{. ]e se izmori{ i ti i narodot. Rabotata e te{ka i ne mo`e{ sam da ja svr{i{. Zatoa izberi si lu|e SPOSOBNI i ^ESNI, koi imaat strav Bo`ji. Tie }e ti pomagaat .

Mojsej go primil razumniot sovet i si izbral od narodot tokmu takvi sovetnici.

Verno e deka i najdobronamerniot i najpo`rtvuvaniot voda~ ne }e mo`e pravilno i do kraj da ja izvr{i svojata odgovorna zada~a, bez svoi sposobni i ~esni, ispolneti so strav Bo`ji, pomo{nici.

Tretiot mesec po izleguvaweto od Egipet, Evreite do{le do planinata Sinaj. Tuka vo podno`jeto tie gi raspnale svoite {atori. Preku Mojseja Bog im zapovedal site da se o~istat, za da mo`at dostojno da gi primat Bo`jite zapovedi. Dobile, isto taka, vetuvawe deka }e bidat Negov(Bo`ji) narod, ako gi ispolnuvaat ovie zapovedi.

Po site podgotovki, na tretiot den pri osamnuvawe po~nale molwi da svetkaat, se spu{til gust oblak, i se ~ul silen glas od truba. Od celata planina se izdigal ~ad. Toga{ Mojsej se iska~il na planinata, a narodot ostanal vo podno`jeto. Se ~ul glas:

-Jas sum Gospod, Bog, tvoj, da nema{ drugi bogovi osven Mene.

-Ne pravi si idol, nitu kakva slika, od ona {to e gore na neboto, i {to e dolu na zemjata i {to e vo vodata pod zemjata; da ne im se klawa{,nitu da im slu`i{.

-Ne izgovaraj go naprazno imeto na Gospoda, Tvojot Bog.

-Pomni go denot za po~ivka, za da go praznuva{; {est dena raboti i svr{i gi site svoi raboti, a sedmiot den e po~ivka na Gospoda, tvojot Bog.

-Po~ituvaj gi tatka si i majka si, za da ti bide dobro i da po`ivee{ dolgo na zemjata.

-Ne ubivaj.

-Ne vr{i prequba.

-Ne kradi.

-Ne svedo~i la`no protiv svojot bli`en.

-Ne po`eluvaj ja `enata na svojot bli`en, ne po`eluvaj go domot na bli`niot svoj, nitu nivata negova, ni slugata negov, ni sluginkata negova, ni volot negov, nitu {to i da e, koe e na bli`niot tvoj.

Mojsej se zadr`al na planinata podolgo vreme,taka {to narodot izgubil nade` deka toj }e se vrati,pa zatoa go prisilile Arona da im izlie zlatno tele, na koe }e se klawaat. Aron bil prinuden da go napravi toa i otkako mu prinele na teleto `rtvi sepalenici, Evreite po~nale da jadat, da pijat i da se veselat. Koga se vratil Mojsej so dvete dobieni od Boga kameni plo~i, na koi bile napi{ani Desette Bo`ji zapovedi, toj se v~udonevidel od ona {to videl. Kaj nego se javil praveden gnev i toj gi ispu{til dvete plo~i na zemja i tie se skr{ile. Zlatnoto tele go frlil vo ogan i od nego ni{to ne ostanalo.

Otposle Mojsej pak se ka~il na planinata i se molel na Gospoda da mu prosti na nesvesniot narod {to otstapil od praviot Bo`ji pat i brzo gi zaborasvil dobrinite i pomo{ta Bo`ja. Bog ja primil iskrenata molitva i se smilil nad narodot zaradi Mojseja, taka {to Mojsej pak dobil dve kameni plo~i so Desette Bo`ji zapovedi.

Preku Mojseja Evreite dobile upatstvo od Boga da si napravat podvi`en hram, nare~en skinija. Toa bila pogolema palatka, so opredeleni razmeri. Vo predniot del se nao|ala SVJATAJA SVJATIH- kade se ~uval Kov~egot na Zavetot , vo koj bile smesteni dvete kameni plo~i, so Desette Bo`ji zapovedi. Vo ovoj del mo`el da vleguva samo najstariot sve{tenik i toa edna{ godi{no. Sredniot del -SVETILI[TETO- bilo opredeleno za sve{tenicite, a vo dvorot imalo `rtvenik, kade prinesuvale `rtvi sepalenici.

Aron, postariot brat na Mojsej, bil imenuvan za prvosve{tenik i od negovoto semejstvo se postavuvale i drugite sve{tenici. Za nivni pomo{nici bile odredeni potomcite od plemeto na Levij (leviti).

Okolu planinata Sinaj Evreite se zadr`ale cela godina. Potoa go prodol`ile patot za Hanan. Narodot pak po~nal da negoduva protiv Mojseja. Pri~ina bilo sega {to nemale drugo za hrana, osven MANA. Barale meso. Bog i ovaa `elba im ja ispolnil, samo nekoi od niv kaznil so smrt, poradi nivnata krajna neblagodarnost.

Predvodeni od Mojseja, po mnogu pre`iveani tegobi i `egi, Evreite nabli`ile do vetenata zemja. Toga{ ispratile dvanaeset du{i, od sekoe pleme po eden, da otidat da vidat kakva e taa zemja. Me|u ispratenite bile i Isus, sinot Navinov i Halev, sinot Efoniev. Po ~etiriesetdnevno izviduvawe pratenicite se vratile i im raska`ale na site deka zemjata hananska e mnogu ubava i plodorodna; prosto vo nea te~elo med i mleko, taka se izrazile. Za dokaz tie otsekle eden grozd {to dvajca na stap go nosele, tolku mnogu te`el.

Mnozinstvoto od izvidnicite izrazile somnevawe deka }e mo`at sinovite Izrailevi da se sprotistavat na tamo{nite silni ma`i. Samo Isus Navin i Halev go bodrele narodot, ne gubej}i nade` vo pomo{ta Bo`ja. Sepak malodu{nite Evrei im poveruvale na drugite i se pobunile, taka {to sakale so kamewa da gi ubijat svoite glavni voda~i, Mojseja i Arona, kako i Isusa Navina.

Mojsej i ovojpat se pomolil na Boga da im prosti na malovernite {to izgubile nade` vo Bo`jata pomo{. Toga{ Gospod mu rekol:

-Mojsee, zaradi tvoite zborovi }e im prostam, no poradi nivnoto somnevawe vo Mojata pomo{, nema da gi udostojam da ja vidat vetenata zemja.

I navistina, po ovoj nastan Evreite ~etirieset godini odele niz pustiwata i za toa vreme onie {to bile nad dvaeset godi{na vozrast izumrele. Samo Isus Navin Halev Efoniev ostanale `ivi, bidej}i vo niv imalo drug duh.

Duri i Mojsej i Aron ne bile udostoeni da vlezat vo vetenata zemja, za{to podocna i tie se somnevale deka od karpa samo so zbor }e pote~e voda, za da pie narodot. Taka, na planinata Or umrel Aron i go pogrebale. Za prvosve{tenik bil pogreban negoviot najstar sin-Eleazar.

Od ovie mesta ne bila mnogu daleku Hananskata zemja. Evreite ve}e nabli`uvale do nea. No, Mojsej setil deka se bli`i i negoviot kraj. Toga{ toj gi dal i poslednite upastva na narodot, go odredil Isus Navin za svoj naslednik, pa potoa se iska~il na planinata Navav i ottamu ja videl vetenata zemja. Krotkiot Mojsej i na ova bil blagodaren. Tuka toj umrel i go pogrebale, no grobot ne mu se znael, za da ne go obo`uvaat negovite sonarodnici.

Mojsej bil i ostanuva obrazec na vistinski naroden voda~, od Boga opredelen. Negovata du{a ja krasele mnogu dobrodeteli. Pred se toj bil golem zastapnik na pravdata i sekoga{ i segde gi {titel onepravdanite. Toj bil strog kon sebe si, no imal i retka {iro~ina za razxbirawe i podnesuvawe slabostite na drugite. Mojsej nemal zlopametno i odmazdlivo srce i zatoa bil nare~en najkrotok od site lu|e na zemjava. Duri i najte{kite nespravedlivi navredi ne bile vo sila da go otklonat da mu se slu`i na narodot. Negovata upornost vo dobroto bila polovi~na. I vo najte{kite momenti uspeval da ja so~uva svojata du{evna ramnote`a i so toa vleval bodrost vo du{ite na drugite. Mojsej na pi{al pet knigi, vo koi e opi{ano se ova {to dosega e izneseno tuka.