Prof. Boris Bo{kovski

MNOGUSTRADALNIOT JOV
(Kniga na Jov gl. 1-42)

Pred Mojseja vo Arabija `iveel eden praveden ~ovek, po ime Jov. Negovite sosedi naokolu se klawalw na idoli, a samo toj veruval i se molel na edniot vistinski Bog. Poradi svojata pravednost Jov na{ol milost kaj Boga i bil daruvan so mnogu imot i mnogu~leno sre}no semejstvo. Svoite sedum sinovi i trei }erki gi u~el da vrvat po praviot Bo`ji pat i tie gi slu{ale negovite soveti. Me|u sebe `iveele slo`no i ~esto se sobirale edni kaj drugi, za da se proveselat. Jov za se blagodarel na Boga, a ne zaboraval da se pomoli i za slu~ajnite grevovi na svoite deca.

Pravedniot Jov bil po~ituvan i odokolnite `iteli no ne zaradi toa {to bil bogat, tuku zatoa {to imal milostivo srce i bil strogo spravedliv. Toj spasuval stradalnici i {titel bespomo{ni siraci. Za nego se veli deka na slepite im bil o~i, a na sakatite - noze; za siromasite bil vistinski roditel. Za sekoj dobronameren patnik vratite od negoviot dom bile sekoga{ otvoreni.

Na silexiite, pak, im gi kr{el vilicite i od zabite im go odzemal ukradenoto, za da gi za{titi onepravdanite.

Poradi ovie negovi dobrodeteli, Jov koga }e se pojavel me|u lu|eto, mladite pat mu pravele, a starcite na noze go do~ekuvale. Taka se raduval na `ivotot ovoj pravednik Bo`ji.

No, se {to odi po Boga, predizvikuva zavist kaj |avolot. Ovoj ve`en klevetnik na lu|eto i sega se javil vo svojata uloga. Toj tvrdel deka Jov go po~ituval Boga zatoa {to ima se, no ako mu se odzede bogatstvoto, toj }e se otka`e od Boga.

Bog, za da ja poka`e nekoleblivata vera na pravedniot Jov, pozvolil da propadne se {to imal toj, samo do nego |avolot da ne se dopira. I ete, edna{ koga sedel Jov pred svojot dom, a negovite sinovi i }er}i se veselele kaj najstariot svoj brat, odedna{ dotr~al glasnik i ka`al deka napadnale Savejci i gi oterale volovite i oslite na Jov, a momcite gi ubile. Dodeka u{te zboruval prviot, ete, se javil i vtor glasnik i rekol deka padnal grom od neboto i gi otepal ovcite i ov~arite. Tret glasnik do{ol i sop{til deka kamilite gi oterale razbojnici. U{te ne dorekol ovoj, stignal i ~etvrtiot glasni i mu ja ka`al na Jov najstra{nata vest. Imeno, deka silen veter go urnal pokrivot na ku}ata kade bile sobrani sinovite i }erkite i site zaginale, samo toj se spasil i dotr~al da javi.

Toga{ Jov ja raskinal gornata obleka i padnal na zemjata, no ne pohulil na Boga, tuku rekol: "Gospod dade, Gospod zede... da bide blagosloveno imeto Gospodovo."

Zavistlivecot - |avol, povtorno izlegol pred Boga i rekol deka ~ovekot mo`e se da podnese ako e zdrav, no go izgubili zdravjeto svoe, toga{ }e se poznae kakov e.

Po Bo`jo dopu{tawe Jov se razbolel od stra{na bolest. Celiot bil so rani, taka {to gnoj te~el od negovoto telo koga se ~e{al so crep~e. Site bliski se otka`ale od nego. Duri i `ena mu, nemo`ej}i da ja podnese lo{ata mirizba od negovite rani, vo eden moment rekla:

- U{te li }e trpi{? Ka`i zbor protiv Boga i umri.

Jov odgovoril: "Zboruva{ kako bezumna. Zar dobroto }e go primame od Boga, a zloto nema li da go istrpime?" Taka pri site ovie stra{ni maki Jov ne zgre{il proti Boga.

Za bolesta na Jov ~ule i trojca negovi verni prijateli, pa re{ile da go posetat i da go ute{at. Koga nabli`ile, tie ne go poznale. Gledaj}i go kako se izma~uva, prijatelite se nata`ile i glasno zaplakale. Sedum dena i sedum no}i tie sedele nablizu, bez da prozborat zbor.

Otposle zapo~nal razgovorot me|u niv.

Prijatelite na Jov ne ja sva}ale silata na zloto, nitu ja razbirale smislata na stradawata. Nivno ubeduvawe bilo deka sekoj {to strada e gre{en ~ovek i zatoa go nagovorile svojot prijatel da se pokae pred Boga, za svoite, mo`ebi, tajni grevovi.

Jov, mesto razbirawe i uteha dobil prekor i osuda od svoite prijateli, no vo verata i nade`ta ostanal nepokolebliv. Iako sre}ata go odminala kako obklak i go nadletale ta`ni dni sepak ostanal so svoeto uveruvawe deka Bog nema da pozvoli neviniot da zagine i zatoa izjavil:

-Jas znam deka Iskupitelot mi e `iv i Toj vo posledniot den }e me izbavi.

Mladiot Elius, koj se na{ol tuka i slu{al {to zboruvaat prijatelite na Jov, poinaku rasuduval za smislata na stradawata. Toj prvo se pla{el da zboruva pred starci i da go ka`e svoeto mislewe, no ne mo`el vo du{ata da se soglasi so ona {to go slu{al. Za da go otkloni prekorot {to e mlad i deka ne mo`e da se meri po mudrost so starite, Elius po~nal prvo so ovie zborovi: "Vremeto neka zboruva i mnogute godini neka pou~uvaat na mudrost. No, ima duh vo ~ovekot i di{eweto na Sedr`itelot go vrazumuva. Ne samo mnoguletnite semudri, nitgu samo starite ja razbiraat pravdata". Po ova svoe ograduvawe, Elius po~nal da doka`uva deka Bog dopu{ta i pravednici da stradaat, za da se poka`e cvrstata i silna vera nivna. Vrazumen od Gospoda, toj tvrdel deka ne mo`e da ima Boga nepravda i deka Bog gi zakriluva pravednite i na krajot }e gi opravda.

Pravedniot Jov, Ubeden vo svojata nevinost, trpelivo ~ekal spravedliv sud i opravduvawe pred lu|eto od Boga. Toj so ~ista sovest i od se srce se molel i za sebe i za svoite prijateli, iaku tie go osuduvale.

Navistina Bog ne gi otvra}a o~ite Svoi od pravednite lu|e. Toj go opravdal i mnogustradalniot Jov so toa {to mu go vratil zdravjeto i mu dal dvojno pove}e imot od onoj {to go imal porano. Toga{ do{le kaj nego bliskite i rodninite i se raduvale so nego.

Otposle Jov povtorno dobil sedum sinovi i tri }erki i pak bil po`ituvan i sre}en, ostanuvaj}i veren na Boga do krajot na svojot `ivot.

Ne~estiviot imal namera da go uni`i pravedniot Jov, no toj, bez da saka, go proslavil. Taka, mnogustradlniot Jov }e ostane svetol primer za toa kako treba da bideme ~ovekoqubivi koga ni e dobro, a trpelivi - koga ne snajde zlo. Za{to Bog i zloto koga }e go snajde ~ovekot go obrnuva na dobro samo ako istraeme i ne izgubime nade` vo Negovata milost i pomo{.