Prof. Boris Bo{kovski

KAIN I AVEL
(Bitie gl. 4-5)

Prvite lu|e so bolka na srceto go napu{tile rajot. Nim ne im bilo lesno da se prisposobat na novite uslovi, vo koi se na{le. Tie te{ko gi podnesuvale opasnostite osobeno gi zastra{uvala smrtta, koja kako da gi demnela na sekoj ~ekor. So toa nivniot du{even mir bil sosema naru{en.

Otposle, Adam i Eva dobile sin i go narekle Kain. Prvoto ~edo im bila i prva radost po izleguvaweto od rajot. Preku nego se ute{uvale so mislata deka Bog ne gi napu{til sosema. Vo novoroden~eto tie gledale prodol`etok na svojot `ivot.

Ponatamu Adam i Eva dobile i drugi sinovi i }erki. Na vtoriot svoj sin mu dale ime Avel. Bra}ata rastele pod gri`ite na roditelite i koga porasnale, sekoj se opredelil za onaa rabota, kon koja imale sklonosti i sposobnosti. Taka, Kain se zanimaval so zemjodelstvo, a Avel bil sto~ar.

Iako rodeni od isti roditeli i isto vospituvani, sepak bra}ata se razlikuvale po karakter. Kain bil grub i ~resto projavuval svoevolie. Avel se odlikuval so vistinsko blago~estie.

Crkovniot izraz "blago~estie" ili "blago~estiv" se odnesuva na ~ovek {to ima blag duh i projavuva dobra volja vo sé. Toj e krotoki smiren vo odnosot so drugite i nikoga{ ne e ramnodu{en sprema nivnite bolki i stradawa. Blago~estiviot se {to pravi za Boga go pravi, a ne za svoja pofalba.

Takvo blago~estie projavil Avel koga prinel dar na Boga od ona {to proizveduval. Bog milostvno poglednal na nego i mu go primil darot.

Na Kaina `rtvata ne ja primil, bidej}i ne bila prinesena od srce. Poradi ova Kain mnogu se ogor~il.

Se~ija molitva Bog ne prima, a samo onaa {to e iskrena i srde~na.

Kain mesto da ja pobara pri~inata vo sebe, toj po~nal da mu zaviduva na Avela i omraza se vselila vo negovata du{a sprema rodeniot brat.

Koga ~ovek ima dobri misli i nameri, toga{ sovesta mu e mirna i liceto mu e svetlo. [tom zlo kroi vo srceto svoe, liceto mu stanuva mra~no i pogledot - stra{en. Tokmu takov izgled imal Kain i zatoa Bog go pra{al:

-Kaine, zo{to si taka ogor~en i zo{to se pomra~i liceto tvoe? Koga pravi{ dobro, liceto ti e veselo , a koga ne pravi{ dobro, toga{ grevot stoi pred vratata; toj te vle~e kon sebe, no ti nadvladaj go!

Bog sekogo od nas go predupreduva na razni na~ini, za da ne otkloni od grevot, no ne sekoj gi prima Bo`jite opomeni. Predupreden, Kain mo`el so svojata slobodna volja da se opredeli za dobroto. Da pobaral pomo{ od Boga toj }e mo`el da gi otfrli lo{ite misli {to se vgnezdile vo nego, no toj ostanal uporen i svoevolen, kako {to se projavuval i pred toa.

Neposlu{nosta bila pri~ina da padnat vo grev prvite lu|e; neposlu{nosta go navela na grev i Kaina. Toj ne sakal da go poslu{a Boga i go otfrlil Negovoto predupreduvawe. Bog pomaga, no ne prinuduva, a ostava sami da dlu~ime {to }e pravime. Kain ja zloupotrebil svojata slobodna volja i se odlu`il da go izvr{i namislenoto zlo delo. Taka, eden den go povikal brata si Avela da izlezat zaedno v pole i tamu go ubil. So ova toj smetal deka ponatamu ne }e ima podobar od nego i nemu }e mu pripadne nepodelena seta ~est.

Smrtta, od koja najmnogu se pla{ele Adam i Eva, go poka`ala svoeto lice i toa vo najgro`en vid - bratot brata si go ubil, samo zatoa {to bil podobar od nego. Prvoto ubistvo na zemjata bilo i najnespravedlivo. Koga Bog go pra{al Kaina kade e brat mu Avel, toj mesto pokajni`ki da pla~e {to prolil nevina bratska krv, naluteno odgovoril:

-Jas ne sum `uvar na brata mi!

Gospod mu rekol: "Krvta na tvojot brat vika kon Mene. Proklet da si od zemjata. Otsega }e bide{ skitnik i nema da ima{ mir."

Kain mnogu se upla{il, no ne od toa {to prolil nevina krv, tuku od pomislata deka i nego nekoj }e go ubie. Zaradi ova Bog mu stavil znak, ta nikoj da nesmee da go ubie Kaina.

Ottoga{ Kain se selel so svoeto semejstvo od mesto vo mesto i baral mir, no né mo`el da najde. Negoviot ma~itel bila sopstvenata mu sovest, od koja nitu mo`el da se sokrie niti da izbega.

Potomcite na Kaina ne bile mnogu podobri od nego. Tie ja zaboravile pravata vera i ~asto pa|ale vo razni grevovi. Poradi toa bile nare~eni sinovi ~ove~ki.

Adam i Eva nemo`ele lesno da ja prebolat zagubata na dobriot Avel. Za nivna uteha Bog im dal tret sin, kogo go narekle Sit. Ovoj bil poslu{en i roditelite mnogu go sakale. Koga porasnal, Sit sozdal svoe potomstvo koe se odlikuvalo so iskrena vera vo Boga. Tie gi ispolnuvale Bo`jite zapovedi i zaradi toa bile nare~eni sinovi Bo`ji.

Od potomstvoto Sitovo proizlegle mnogu pobo`ni lu|e me|u koi osobeno se istaknuval Enoh, za kogo se veli vo svetata Biblija deka `iv bil zemen na nebo. Inaku, mnozina do`ivuvale dlaboka starost. Najmnogu od niv `iveel Matusal - 969 godini.

Spored blagoslovot Bo`ji, se mno`el i rastel, no ne site od niv odele po prav pat. Mesto dobroto da se zgolemuva i {iri me|u lu|eto, zloto po~nalo da zema zamav me|u niv. Sinovite Bo`ji se pove}e potpa|ale pod vlijanieto na ~ove~kite sinovi i taka skoro celiot ~ove~ki rod se oddale~il od Boga i od Negoviot prav pat. Poradi toa do{la zaslu`ena kazna.