Prof. Boris Bo{kovski

AVRAM I LOT
(Bitie gl.12-13 i 18-19)

Od Simovo poteklo, od plemeto na Ever, se rodil Tar. Toj imal tri sina: Avram, Nahor i Aran. Najmladiot Aron umrel pred tatka si Tar i ostavil edinstveniot sin po ime Lot. Ovoj bil mnogu privrzan kon strika si Avram.

Tie `iveele vo Ur Haldejski. Tuka Avram se zdobil so golemo bogatstvo, samo nemal deca. Okolu nego site bile idolopoklonici, edinstveno toj ispoveduval vistinska vera vo Boga. Za da mu ja zapazi taa vera, Bog mu se javil i mu rekol:

-Izlezi od zemjata svoja, i od rodot svoj, i od domot na tatka si, pa pojdi vo zemjata {to }e ti ja poka`am.

Za sekogo, pa i za Avram ne bilo lesno da napu{ti tatkov dom i poznat kraj i da odi vo nepoznata zemja. No, Avram imal iskrena i nepokolebliva vera vo Boga, taka {to ni za moment ne se posomneval vo Bo`jite zborovi. Bez dvoumewe toj trgnal so `ena si Sara i plemenikot Lot vo pravec na vetenata zemja. Tie so sebe go zemale samo podvi`niot svoj imot.

Do{le vo Hanan i najnapred se zaprele kaj gradot Sihem. Tuka Bog povtorno mu se javil na Avrama, velej}i mu: "Ovaa zemja }e mu ja dadam na tvoeto potomstvo." Avram se zablagodaril na Boga za Negovata projavena milost kon nego.

Po vreme, stadata Avramovi i Lotovi se namno`ile u{te pove{e, taka {to zemjata bila tesna da `iveat zaedno; pa i ov~arite nivni po~nale da se karaat okolu pasi{tata. Za da ne se zarodi omraza i da ne se zgolemat kavgite. Avram go povikal Lot i mu rekol:

-Ne treba da se karame jas i ti, nitu moite ov~ari so tvoite, za{to sme rodnini... Oddeli se od mene! Ako trgne{ ti na levo, jas }e otidam na desno; ako ti pojde{ na desno, jas - na levo.

Ova e nezaboraven primer na spravedliva delba!

Iako postar, Avram ostava negoviot plemenik Lot da izbere kade saka da otide so svoite stada. Ova retka blagorodna postapka na Avram, navistina, mo`e da slu`i za primer na site lu|e vo site vremiwa!

Lot ja izbral prekrasnata dolina Sidimska, niz koja te~ela rekata Jordan, blizu gradovite sodom i Gomor. Avram, pak, se naselil kaj dabot Mamvriski, pokraj gradot Hevron. Kako porano, taka i sega toj se zablagodaril na Boga za site Negovi dobrini.

Bog nekolkupati se javuval na Avrama i, pokraj drugoto, mu pretska`al deka od negovoto potomstvo }e proizleze golem narod, a }e se rodi i Spasitelot na svetot, preku Kogo }e bidat blagosloveni site narodi na zemjata.

Avram bil i mnogu gostoqubiv. Negoviot dom bil sekoga{ otvoren za sekoj dobronameren patnik. Edna{, sedej}i pred vratata od svojot {ator, toj zdogledal Trojca patnici, pa pritr~al vo presret i Im se poklonil dozemi. Potoa Gi pokanil da se odmorat pri nego i bogato Gi ugostil. Toga{ Eden od Niv rekol:"Dogodina vo ova vreme, vra}aj}i se, }e dojdam kaj tebe i `ena ti Sara }e rodi Sin."

Sara gi ~ula ovie zborovi i se nasmevnala vo sebe, bidej}i bila vo naprednata vozrast. Toga{ mu rekol, Gospod na Avrama:"Zo{to se nasmea Sara vo Sebe?... Zar e nemo`en zborot Bo`ji?"

Kako i porano, taka i sega Avram od svoja strana ne poka`al nikakov znak na somnevawe vo Bo`jite zborovi. Zatoa BOG projavil posebna milost kon nego. Me|u drugoto, Toj mu otkril deka saka da gi uni{ti gradovite Sodom i Gomor, poradi te{kite grevovi na `itelite vo niv.

Avram setil deka so nego zboruva Bog, pa po~nal da go moli Gospoda da gi po{tedi dvata grada, velej}i: "Zar }e gi uni{ti{ i pravednite so nepravednite?" Gospod mu odgovoril:

Ako vo gradot Sodom najdam pedeset pravednici, }e go po{tedam celoto mesto zaradi niv.

Avram se osmelil povtorno da pra{a: "Mo`ebi }e ima pet pravednici pomalku od pedeset?" Gospod rekol zaradi tie ~etirieset i pet, ako se najdat, nema da go zatre gradot. Razgovorot prodol`il i stanuvalo pra{awe za ~etirieset, pa za trieset, za dvaeset i najposle za deset pravednici. Za `al, vo tie gradovi ni deset pravednici nemalo. Se na{ol samo eden pravednik i toa bil plemenikot na Avram - Lot.

Angelite {to bile isprateni da gi uni{tat dvata grada mu naredile na Lota da go napu{ti gradot so svoeto semejstvo. Toj i negovite bile predupredeni da ne se obyrnuvaat nazad pri begaweto. Potoa od neboto se izlil do`d i sulfur i ogan. Napolno bile uni{teni onie gradovi, pa i celata okolija; pokraj `itelite postradale i `ivotnite, a bile izgoreni i rastenijata.

Lotovata `ena ne mo`ela da go nadvie svoeto qubopitstvo i se obyrnala nazad da vidi {to stanuva so gradovite. Taa vedna{ bila pretvorena vo solen stolb.

Prvo potopot, potoa sme{uvaweto na jazicite i najposle uni{tuvaweto na Sodom i Gomor - bile obidi na Boga da go iskoreni zloto me|u lu|eto. Toa bile opomeni za pouka i popravawe na onie {to ne Go zaboravile sosema Boga. A kolku e golema milosta Bo`ja kon lu|eto se gleda od toa {to Toj, za deset pravednici ako se bea na{le vo Sodom i Gomor, }e gi po{tedel i drugite `iteli na dvata grada.