Svetata devstvenica i nevesta Hristova se rodila i postradala vo meglenskata oblast, vo selo Slatina. ]erka na siroma{ni i prosti roditeli, taa bila ukrasena, kako so du{evni, taka i so telesni dobri osobini: Du{evni - so tvrda vera vo Boga, devstvenost i celomudrie; telesni - so ubavina, poradi koja i se udostoila so slava da go primi ma~eni~kiot venec.

      Eden tur~in od toa mesto, primamen od retkata Zlatina ubavina, re{il da najde pogodno vreme da ja zadovoli svojata gnasna strast. Eden den Zlata oti{la vo {umata po drva, zaedno so drugi `eni. Sladostrasniot Tur~in, so nekolku svoi drugari besramnici i so nivna pomo{, ja fatil i prisilno ja odvel vo svojot dom. Vo po~etokot se obiduval so razni vetuvawa da ja obrati vo islamot, davaj}i i zbor deka }e se o`eni so nea, samo ako taa se potur~i. A vo slu~aj da se sprotivstavi, i se zakanil so smrtni maki. Porazena od neo~ekuvanata drskost, Zlata ni malku ne se zbuni. Otkako go povika na pomo{ svetoto ime na Gospoda Isusa, taa smelo odgovori:,,Jas veruvam i Mu se poklonuvam samo na Gospoda Isusa Hrista; On e edinstveniot moj mlado`enec, od Kogo jas nikoga{ nema da se odre~am, {to i da napravite so mene, pa makar i da me ise~ete na delovi.,,

      Porazeni od takviot govor, Turcite uvidele deka ne mo`at ovaa devojka da ja pridobijat na svoja strana so obi~ni sredstva i deka treba da izmislat ne{to drugo. Znaej}i deka `enite imaat pogolema darba za ubeduvawe, tie im ja predale Zlata na svoite `eni, za da ja pridobijat za ona {to tie sakale. [to se ne napravile so ma~enicata? Kakvi se lukavstva tie ne upotrebile, za da ja obratat nesre}nata vo islamot? Se bilo popusto ! Bla`enata bila gluva za nivnite ubeduvawa i tvrda kako kamen vo Hristovata vera.

      Najposle razdraznetite Tur~inki gi povikale roditelite i (trite) sestri na ma~enicata i im naredile da go upotrebat seto svoe vlijanie vrz devojkata i da ja prinudat da go primi islamot, vo sprotivno, se zakanile deka }e ja ubijat nepokornata, a niv }e gi kaznat strogo i }e im go odzemat imotot.

      Strav gi obzel roditelite i sestrite Zlatini i tie po~nale da ja molat da go primi islamot (da se potur~i). No nivnite molbi i solzi ne mo`ele da go smeknat tvrdoto srce na Zlata. ,,]erko na{a, mila }erko na{a - pla~ej}i govorele tatkoto i majkata, - smiluvaj se nad roditelite i nad svoite sakani sestri. Site nie }e zagineme poradi tebe. Odre~i se prividno od Hrista ! So toa }e se spasi{ i sebe i nas. Hristos e mnogumilostiv. On }e ti go prosti tvojot grev, koj e napraven od nu`da i pod nasilstvo !,,

      Mo`no e ~ovek da ja zamisli taa borba {to proizleguvala od du{ata na ma~enicata, me|u prirodnite ~uvstva na qubov kon roditelite i dolgot na vistinskata hristijanka !

      Molbite na tatkoto i majkata i gor~livite solzi na sestrite go raskinuvale ~uvstvitelnoto srce na Zlata. Sudej}i spored se, taa bila dol`na da popu{ti pred glasot na prirodata, no cvrstata ubedenost i nevidlivata sila na Gospoda go pobedile somne`ot na ma~enicata i primkite na |avolot. Umnata i velikodu{na Zlata, ~ie srce gorelo so plamena qubov i tvrda vera vo Hrista, gi pobedila prirodnite ~uvstva; taa gi nadminala ~uvstvata na teloto i na krvta, zatoa {to rodbinskite vrski ja vle~ele kon ve~nata pogibel; bliskite po srce, {to ja molele, i samite neznaele {to sakaat, zatoa taa im rekla na roditelite i na sestrite:,,Ako i vie me prinuduvate mene da se odre~am od Hrista, vistinskiot Bog, vie ne ste moi roditeli i sestri ! Posle ova, jas se otka`uvam od vas. Namesto vas, moj tatko }e mi bide Gospod Isus Hristos, majka - Vladi~ica Presveta Bogorodica, a svetite ma~enici i ma~eni~ki }e mi bidat bra}a i sestri !,, Takov bil odgovorot na hrabrata Zlata. Vrz nea se ispolnija zborovite, izre~eni od prorok David:,,Tatko mi i majka mi me ostavija, no Gospod me primi,,(Ps.26,10). Ili: ,,Neprijateli na ~ovekot }e bidat negovite doma{ni (Mt.10,36).

      Koga nevernicite (Turcite), osobeno grabnuva~ite na devojkata, uvidele deka site nivni sredstva ne vodat kon ni{to, tie gi ostavile svoite lukavi ubeduvawa i pribegnale kon ne~ove~ni izma~uvawa. Najnapred, vo prodol`enie od tri meseci, zlostornicite katadnevno ja biele nevinata `rtva so palki. Potoa od nejzinata ko`a re`ele remeni i gi obesuvale pred nejzinite o~i, so cel u{te pove}e da ja zapla{at, dodeka od nejzinoto rastrgnato telo te~ele potoci krv i ja napojuvale zemjata. No i tie grubosti ne gi zasitile nivnite yverstva. Bidej}i ma~enicata i natamu ostanuvala `iva, ne~estivite usvitele eden `elezen stap i go provlekle od edniot kraj na uvoto do drugiot, taka {to niz nosot i ustata na ma~enicata izleguva{e ~ad.

      Sveta Zlata gi podnesuvala site izma~uvawa so nepokolebliva hrabrost i natprirodno trpenie, za{to ja krepela nevidlivata sila na krstot i nepobedlivata qubov kon raspnatiot (Gospod Isus Hristos). Do ma~enicata do{ol glas deka vo seloto se nao|a igumenot na svetogorskiot manstir Stavronikita - otec Timotej - duhovnik na nejziniot tatko. (Toj blago~estiv ma` i ni raska`uva za ma~eni{tvoto na Zlata). Taa ispratila pri nego eden hristijanin so molba da se pomoli za nea Gospod da ja udostoi bogougodno da go zavr{i svojot ma~eni~ki podvig.

      Svireposta i krvo`ednosta na gonitelite ne se zadovoluvale so svoite yverstva. Tie se sramele {to slabata devstvenica go pobedila nivnoto bezumstvo i ostanala me|u `ivite. Vo svojata o`esto~enost protiv stradalnicata, tie ja obesile na edno drvo i nejzinoto devstveno telo go isekle na sitni par~iwa. Taka dobrata Zlata, o~istena kako dobro zlato vo ogni{teto na `estokite stradawa, ja predala svojata sveta du{a vo racete na Svojot besmrten Mlado`enec i primila dvoen venec - devstvo i ma~eni{tvo. Hristijanite tajno gi zele nejzinite raskinati devstveni ostanki i so potrebnoto blagogovenie i ~est gi predale na zemjata. Sveta Zlata postrada vo mesec oktomvri 1795 godina.