Sveti ma~enik Anastasij (Spaso) Radovi{ki

      Sveti Anastasij se rodil vo strumi~kata eparhija (drevniot Tiveropol), vo selo Radovi{. Negovite dobri roditeli go upatile vo svetata vera, a so cel ~esno da go zarabotuva svojot leb, go dale da u~i oru`arski zanaet {to uspe{no go izu~il. Koga imal 20 godini, oti{ol vo Solun da go poseti svojot porane{en u~itel-majstor. Toj, majstorot, imal nekolku turski ode`di (kostumi) {to sakal da gi prodade pod raka, bez da plati carina (danok). Majstorot go nagovoril svojot porane{en u~enik da oble~e eden kostim i vo taa obleka da izleze od gradot: - vo taa obleka ti si kako prav tur~in - govorel majstorot.

      U~enikot se izgovaral, ~uvstvuvaj}i ja opasnosta od zada~ata. No od dobrodu{nost i od `elba da mu napravi usluga na u~itelot, se soglasil da ja ispolni zada~ata. Sobira~ite na danok (carinicite) go zaprele na gradskite vrati i mu pobarale pismena potvrda za platen danok. Anastasij odgovoril deka e Tur~in. Za dokaz tie pobarale od nego da pro~ita salevat - muhamedanska molitva. Ova neo~ekuvano barawe go zbunilo neopitnoto mom~e. Toj mol~el, ili zatoa {to nesakal da go proiznese toa muslimansko ispovedawe na verata, ili zatoa {to neznael {to e toa salavet.

      Carinicite so }otek go odvele pri svojot na~alnik. A toj, otkako go soslu{al Anastasija, mu predlo`il da se potur~i. Mladiot ~ovek bil daleku od toa da se soglasi so takviot predlog. Otkako gi ~ul negovite odgovori, ~inovnikot go odvel pri glavniot carinik. Ovoj, vo po~etokot se trudel da go prela`e so vetuvawe i nagradi, ako se soglasi da go primi muhamedanstvoto, potoa po~nal da mu se zakanuva. Mladiot ~ovek bil nepokolobliv. Toj go soznaval svojot gra|anski prekr{ok, no ni za {to ne se soglasuval da si ja smeni verata.

      Carinikot go izvestil muftijata za noviot slu~aj i baral sovet od nego. Toj odgovoril:,,Ti gi ima{ vo ednata raka me~ot, a vo drugata zakonot; upotrebi {to saka{.,, - Toa zna~elo deka, spored carinskiot zakon toj mo`el da mu izdade dokument (teskere) za uplatena carina, no toga{, spored sudot na muftijata, toj ne e posledovatel na Muhameda, vooru`an so me~. A {to zna~i toa ? Muftijata ne samo {to nesakal da poka`e pravda i qubov kon ~ovekot, tuku bara{e nepo{tedni nasilstva, pa duri i smrt, samo toj hristijanin da stane ispovednik na alkoranot. A {to e alkoran ? - Zbornik od najnavredlivi skazni za zdraviot razum, ostaven bez Bo`jo otkovenie.

      Koga muftijata dobil odgovor, na~alnikot na carinicite go sprovel Anastasija kaj mesniot mula, a so nego i pet Tur~ina, koi bile zadol`eni da svedo~at deka hristijaninot hulel na Muhamedovata vera, odnosno da klevetat. Mulata se obiduval so svojata krasnore~ivost da go pridobie mladiot ~ovek za muhamedanstvoto, no pretrpel neuspeh. Po `estokite udirawa (}otek), toj naredil da mu stavat verigi i da go frlat vo zatvorot. - I pri vtoroto soslu{uvawe - neuspeh na krasnore~ivosta i pak izma~uvawe i zatvor. Anastasij spokojno gi podnesuval udirawata so stapovi, te{kite verigi i zatvorskata smrdea. I po tret pat go dovele ispovednikot kaj mulata i pak gi slu{nal ispovednikot la`nite vetuvawa i stra{nite zakoni. Anastasij ostanal tvrd i nepokolebliv. Na obvinuvawata na svedocite za hula protiv Muhameda, toj odgovoril deka ne hulel protiv Muhameda, no deka prika`anata hula vo svojata sovest ja priznava za verna ocenka na Muhameda i deka poradi toa ne go prima negoviot zakon. Izmamen vo svoite nade`i, Mulata go ispratil Anastasija pri muselimot. Ovoj gi upotrebil site sredstva, za da go pridobie mladiot ~ovek za Muhamedanstvoto. [to se ne prezamal toj ? [to se ne zboruval, za da go prinudi mom~eto za muhamedanstvoto? Najposle toj mu predlo`il ~ift pi{toli okovani vo srebro, barhetna (somotna) obleka i mesto na ~ehondar kaj nego. Mom~eto, prosvetleno so blagodatta Hristova, ostana pri svojot porane{en stav. Zemnata sre}a, mislel toj, pri izma~uvaweto na sovesta e lo{a sre}a; a u{te postra{na }e se poka`e tuka so ne~istata sovest. Kakva e verata na muhamedanite? Lo{a, toa e odamna poznato. Kolku i da se mijat tie, du{ite nemo`at da gi izmijat. Hristos, Sinot Bo`ji e Spasitelot na svetot. Zna~i, stradaweto za ~istata sveta vera e blagosloven dolg. I toj gi otfrlil tie la`ni ponudi. Razdraznetiot muselim pribegnal kon nasilstvo. Toj `estoko go pretepal Anastasija; potoa stradalecot go zaklu~ile vo zatvorot, na racete i nozete mu stavile okovi, a na vratot verigi: na nozete mu nabile ostri igli od trwe. Ne~ove~nite, cel den go ma~ele mladiot ~ovek. Ne edna{ muselimot go povikuval pri sebe i go prinuduval da go primi muhamedanstvoto, no stradalecot bil nepokolebliv. - ,,Jas sum hristijanin, govorel toj, i nema da se odre~am od mojata vera.,,Gradona~alnikot go osudil Anastasija da bide obesen nadvor od gradot; zaedno so toa na svoite lu|e im pora~al patem da go nagovorat Anastaija (da go primi islamot). Smrtta {to go o~ekuvala ne gi izmenila mislite na stradalecot. Odej}i na smrtna kazna, rastrgnat i izma~en, toj padnal na patot i duhot svoj Mu go predal na Gospoda, na 29 avgust 1794 godina.