Roden e vo ov~epolsko selo, od blago~estivi i skromni roditeli, od tatko po ime Jovan i majka - Ana, tie nemaa deca i neprestano Mu se molea na Boga da im dade Gospod edno ~edo, ma{ko ili `ensko. Negovite roditeli bea blagorodni i se pla{ea od Boga, davaa milostiwa i svojot imot im go delea na siromasite. Bog gi vide nivnite `elbi i im gi ispolni, im dade ma{ko dete. Nivnata radost be{e beskrajna, go krstija i go narekoa so daruvanoto od Boga ime - Prohor. Navistina ovoj Prohor stana svetilnik na svetot, vistinski isposnik, vistinski prorok so dar proro~ki, vistinski ma~enik koj le`el na kamen. Koj li jazik }e go iska`e negoviot trud na zemen ~ovek i nebesen angel ? Vo gorata gi podnesuva{e zimskite maki i studot, a lete - pot i son~eviot pek. I Bog gi daruva roditelite so ova sveto dete. Toa zasvetli so dobrodeteli kako {to yvezda bolska od istok do zapad i stana vistinski vtor Samuil - ovoj svet otec Prohor P~inski, so blagodatta pustino`itel.

      Koga porasna, roditelite po~naa da mu zboruvaat za `enidba; i tatko mu i majka mu mu zdodevaa so ovie zborovi:,,Sine moj, da barame devojka za tebe, pa rodot va{ da bide naslednik na na{iot imot,,.Toga{ svetecot se zbuni i neznae{e {to da pravi, pa otide vo Bo`jiot hram da se pomoli, Mu se mole[e svetecot na Boga, baraj}i Gospod Bog da go usmeri po patot na spasenieto. Dojde vreme da se ~ita Evangelieto, i toj gi slu{na zborovite koga Hristos veli: ,,Koj go saka tatkoto ili majkata pove}e od Mene, toj ne e dostoen za Mene; koj gi saka `enata ili decata pove}e od Mene, toj ne e dostoen za Mene, koj saka da go zeme svojot krst i da vrvi po Mene, }e primi stokratno i `ivot ve~en }e nasledi,,. I vedna{ svetecot Mu se pomoli na Boga i zaplaka vo du{ata.

      Koga izleze od crkvata po~na po~na da bega kon planinata, kako elen kon izvor; taka i sveti Prohor kon pustiwata. Koga stigna vo gorata, tamu najde mala pe{tera i izvor voda i se vseli svetecot kako vo carska palata (Vo slu`bata i vo `itieto na sv.Prohor, pe~ateni vo 1879 godina, taa mala pe{tera se nao|a vo s. Staro Nagori~ino). Se hrane{e so zelje i korewa od treva, i toa jade{e edna{ sedmi~no. Koj mo`e da gi iska`e negovite stradawa i solzi i podvizi i le`ewa na kamen, sime vo mraz, a lete vo pot. Na toa mesto ostana 32 godini bez da vide ~ovek, `iveej}i so yverovite.

      Po Bo`ja promisla, svetecot sede{e pred pe{terata svoja i pri nego prijde edna srna, zadi{ana i zamorena. A svetecot, galej}i go ova `ivotno, govore{e: ,,^edo, zo{to si zamoreno?,, A Diogen be{e lovec i go gone{e ova `ivotno. Koga se pribli`i do pe{terata, go vide starecot i `ivotnoto kako le`i pri nozete negovi, pa se ispla{i Diogen i po~na da bega, posramoten od starecot. A starecot go povika po ime: ,,Diogene, ne begaj, tuku vrati se, i jas sum ~ovek. Diogen u{te pove}e se ispla{i koga vide deka starecot mu go znae imeto, pa so strav prijde do nozete negovi, baraj}i blagoslov od svetecot. Starecot go blagoslovi i mu re~e: ,,Diogene, re~eno e da odi{ vo Carigrad i da bide{ car no, koga }e se iska~i{ na prestolot, spomni si i za mene, starecot, za darot, pretska`an za tebe,,.

      I otide Diogen od svetecot, ~udej}i se vo sebe, i go zaboravi starecot {to mu zboruva{e. Koga stana `ivotnoto si zamina po potokot. Starecot ja ostavi pe{terata, ta pojde vo vnatre{nosta na pustiwata i, skitaj}i taka, najde edna tesna pe{tera i se vseli vo nea. Svetecot proro~ki blagoslovuvaj}i re~e: ,,Bog da go blagoslovi ova mesto i ovaa zemja da bide naselena,,. Tuka do`ivea mnogu stradawa, pretrpe mnogu bolki i nogu isku{enija, koi nema zborovi da se iska`at!!!

      Eden den svetecot Mu se mole{e na Boga vo svojata pe{tera i, ete, |avolite ja napadnaa pe{terata i go tresea, no koga toj se prekrsti, tie stanaa nevidlivi. Po malku vreme |avolot se pretvori vo lav, i vleze pri nego. Svetecot se zbuni i vedna{ zastana angel pred svetecot vo pe{terata i |avolot vo lav stana nevidliv. Svetecot mu se pokloni na angelot i Mu blagodari na Boga, {to go isprati svojot angelot kako negov ~uvar.

      Eden den svetecot pak go vide Diogena i mu re~e: ,,Odi vo Carigrad, i }e bide{ car, i ne zaboravaj na mene,,. Po preporakata na svetecot Diogen vedna{ stana i pojde vo Carigrad, koga pristigna tamu, vide mno{tvo narod, sobran i izbira car, od strav Diogen se sokri na edno mesto. . . Patrijarhot zastana na edno povisoko mesto. Sveti Prohor na son mu otkri na Patrijarhot deka Diogen treba da bide car. Patrijarhot go pobara, no neuspea da go najde, pa zatoa frlija `repka, koja padna na Diogena, lu|eto pobunuvaj}i rekoa: ,,Ne sakame toj da ni bide car,,. @repka frlija i po vtor pat, frlija i po tret pat, i site wrepki padnuvaa na Diogena, i taka go postavija na carskiot prestol. Koga stana car,Diogen ja soble~e svojata stara obleka, i oble~e sve~ena carska, zaboravaj}i go dotoga{niot `ivot, pa duri i svetecot.

      Na toa mesto svetecot ostana trieset godini i so silata na Svetiot Duh go vide svoeto upokojuvawe. Se prekrsti i vide mno`estvo na sveti angeli, dojdeni vo pe{terata. Svetecot se pomoli za mir, za carevite pravoslavni i se upokoi vo mesec oktomvri, den ~etirinaesetti. Teloto negovo le`e{e na zemjata neraspadlivo dolgo vreme i svetecot mu se javi na carot Diogen i mu re~e: ,,Si ja zaboravil svojata obleka i mene starecot {to ti go ka`a proro{tvoto. Sedna (Diogen) na svojata kolesnica so patrijarhot i so brojnata pridru`ba da go bara svetiot starec na mestoto kade {to go vide koga ja gone{e srnata. Carot ne go najde starecot na toa mesto i se ~ude{e kade da go bara, pa izgradi prekrasen hram vo negovo ime. A koga saka{e da se vrati vo Carigrad, svetecot mu se javi no}e i mu re~e: ,,Care, Diogene, pobaraj me vo vnatre{nosta na pustinata i }e me najde{,,. Carot pojde so svoite slugi da go bara svetecot i dojde na mestoto kade {to treba{e da go najde i, po Bo`ja promisla, postavi stra`a. Eden starec vide kako eden bel orel doleta vo pe{terata i vleze vnatre, toa mu go ka`a na carot so svojata posada i tie otidoa tamu i vnatre gi najdoa mo{tite na svetecot, makar {to se uverija deka smrtta mnogu oddamna nastapila, sepak mo{tite (teloto) na svetecot gi najdoa neraspadnati. Carot i patrijarhot padnaa pred mo{tite na svetecot i mu se poklonija. Tie gi zedoa negovite sveti mo{ti i gi odnesoa pokraj rekata P~iwa. Tuka carot napravi kov~eg i go ukrasi so zlato. Carot namisli da go vnese vo svojot manastir {to go izgradi vo negovo ime, no kov~egot i mo{tite stanaa tolku te{ki {to nemo`e{e nikoj da gi podigne. I pak svetecot mu se javi na son na carot velej}i mu: ,,Nemoj da me nosi{ nikade odovde,,.

      Utroto stana carot i na toa mesto izgradi prekrasna obitel (manastir) vo ime na Sveti Prohor, go osveti i mo{tite so kov~egot gi polo`i vo crkvata od desnata strana na oltarot kade {to e i malata crkva. I vedna{ pote~e miro od svetecot i gi napolnija site crkovni sadovi, davaj}i iscelenie: na slepite progleduvawe, na kucite prooduvawe, na bolnite zdravje. Toga{ carot Diogen se zaraduva i vedna{ postavi igumen i ekonom, jeromonasi i monasi. Dade carot dovolno pari i imot za nivno prhranuvawe. Carot pojde za Carigrad blagodaren na Boga {to bil udostoen za takov dar.

      Taka da se udostoime i nie za iscelenie na du{ite, za spsenie i za telesno zdravje, amin. O, prekrasno ~udo, i do dene{en den te~e miro od grobnicata na svetecot i im dava iscelenie na site {to doa|aat so vera da se poklonat pred negovata sveta grobnica. Neka mu e slava na na{iot Bog vo ve~ni vekovi, Amin !