Gradba na crkvi i rascut na makedonskata crkovna umetnost

Vo prvata polovina na XIX vek, kako rezultat na ekonomskiot podem na makedonskiot narod i relativnoto dozvoluvawe na turskata vlast da se gradat pogolemi crkvi vo Makedonija, do{le do izraz na{ata nova crkovna arhitektura i novoto makedonsko renesansno slikarstvo. Vo toa vreme vo podem e i na{ata rezba, koja do{la vo poln izraz kako vnatre{na dekoracija na crkvite. Taka, edna po druga, bile izgradeni dvete gradski crkvi vo Bansko - ednata vo 1808, a drugata 1835 godina: crkvite vo Nevrokop - ednata vo 1811, a drugata vo 1841 godina: vo Bitola 1830: vo Kratovo 1836: vo Veles 1837: vo Prilep 1838: vo [tip, vo Gorna Xumaja, vo Solun, vo Voden i vo drugi gradovi.
Vo toa vreme se razvila i zografskata umetnost. Najdobriot zograf vo toa vreme bil Di~o Zograf od mija~koto selo Treson~e. Poznati se i ikonopiscite od Isto~na Makedonija: Tomo Vi{inov - Moler i negoviot sin Dimitar Molerov od Bansko. Poznati se i zografite Petre Filipovski - Garkata od selo Gari i Makarija Fr~kovski od Gali~nik. Ve}e vo po~etokot na
XIX
vek rabotele pove}e zografski tajfi od Lazaropole, Gari, Treson~e, Osoj, Rosoki, Gali~nik, Bitu{e i Trebi{te - site od mija~ijata.
Rezbarot Makarij Fr~kovski bil dolgogodi{en sorabotnik na Petre Garkata, a potoa obrazuval svoja tajfa od svoite bra}a \ur~in i Trajan i od svoite sinovi. Toj gi izrabotil ikonostasite vo crkvata , Sveti Spas,, vo Skopje, vo crkvata ,,Sveti nikola,, vo Pri{tina i vo ,,Sveta Bogorodica,,Pazarxik, vo Bugarija. Ima i mnogu drugi rezbarski raboti {irum Makedonija i na celiot Balkanski Poluostrov, koi se delo na na{ite rezbari.

Faktori za budewe patriotsko ~uvstvo kaj makedonskiot narod
Sozdavawe na makedonski crkovni-u~ili{ni op{tini
Prerodbeno dvi`ewe vo Makedonija vrz crkovna osnova
Pe~atnicata na Teodosij Sinaitski
Crkovno-nacionalnite borbi protiv Carigradskata patrijar{ija