Vo po~etokot na IX vek bila ve}e podgotvena solidna osnova za po{iroka i poorganizirana misionerska aktivnost vo Makedonija. Vo toa vreme Vizantiskata imperija do`ivuva nov rascut na kulturen plan, pa ovoj bran gi zaplisnuva i gradovite {to bile oddale~eni od Carigrad, posebno Solun. Vo prvite decenii na IX vek vo Solun `ivee i semejstvoto na visok slu`benik na carskata vlast, pomo{nik na vizantiskiot strateg na Solun i solunskata oblast. Toa bil Lav so svojata sopruga Marija, po narodnost makedonci. Semejstvoto imale poveke deca, no se spomnuvaat samo imiwata na najstariot - Metodij i najmaliot Konstanit. Duri ne se spomnuva i svetovnoto ime na Metodij, koj ova go dobil pri zamona{uvaweto.
Pobo`nite roditeli gi upatile svoite ro`bi u{te od najranoto detstvo vo hristijanstvoto, trudej}i se da im pomognat da gi primenuvaat vozvi{enite hristijanski vistini vo svojot `ivot. Kostantin u{te od svojata mladost se zanimaval so spisite na sveti Grigorij Nazijanzin i na Dionisij Aeropagitski. Tatko mu go ispratil vo Carigrad da go prodol`i svoeto obrazovanie vo imperatorskoto Magnaursko u~ili{te, kade, osven bogoslovskite nauki se izu~uvale i gramatikata, aritmetika, geografija, astronomija, muzika, poezija, retorika. Pokraj ovie nauki Konstantin u~el i jazici - latinski, evrejski i sirski. Otkako go zavr{il svoeto visoko obrazovanie, Konstantin bil nazna~en za bibliotekar pri crkvata Sveta Sofija, a potoa bil postaven za profesor po filosofoja vo u~ili{teto {to go zavr{il. Toga{ go dobil i imeto Konstantin Filosof.
[to se odnesuva do Metodij, postojat mo{ne oskudni izvori, spored koi toj se zdobil so svetsko obrazovanie i se posvetil na dr`avnata i voena slu`ba. Bil nadaren so hristijanski dobrodetelen `ivot i dr`avni~ki i voeni sposobnosti. Podolgo vreme upravuval so Bregalni~kata oblast i pridonesol hristijannstvoto dlaboko da se vsadi vo makedonskata du{a vo toj del na Makedonija. Za ovoj uspeh bil osobeno zaslu`en i negoviot brat Konstantin.
Misionerskata dejnost na Svetite Bra}a me|u makedoncite, posebno vozobnovuvaweto i primenuvaweto na makedonskata azbuka e zabele`ano vo `itieto na Sveti Naum. Ova mu prethodelo na preveduvaweto na svetite knigi na jazikot na makedoncite od Solunsko i na misionerskoto delo me|u zapadnite Slavjani vo Moravija.
Izvesno vreme pred svojata misionerska dejnost Svetite Bra}a se povlekle vo manastirot Polihron na planinata Olimp, kade vsu{nost kone~no se podgotvile za svoeto epohalno misionersko delo. Manastirskoto osamuvawe go prekinale dvapati koga bile ispra}ani od vizantiskata vlast od carigradskiot patrijarh vo misii me|u Saracenite i Hazarite. Ovie misii gi izvr{ile so golem uspeh.
Rostislav, knezot na Velika Moravija, ispratil molba do vizantiskiot imperator Mihail III ovoj da isprati ,,episkop i u~itel, koj }e im objasnuva na nivni jazik vistinskata hristijanska vera,,. Izborot padnal na Svetite Bra}a. Tie bile re~isi podgotveni i za ovaa misija, za{to golem broj od svetite knigi ve}e gi prevele na makedonski jazik, koj jazik bil razbirliv i za site slavjani. Tie ve}e misionerstvuvale vo Bregalni~kata oblast i vo nekoi drugi oblasti niz Makedonija, na ~etvrtiot po red bibliski, makedonski jazik. Tie izbrale dostojni u~enici i pomo{nici i trgnale vo Moravija. Tamu bile pre~ekani so golema radost i so golemi po~asti. Nabrgu potoa otvorile u~ili{te, vo koe gi podgotvuvale idnite sve{tenoslu`iteli i u~iteli za zapadnite slavjanski narodi. Tuka nai{le na golem otpor od germanski sve{tenici: obvinuvani za eres. Bile prinudeni da pojdat vo Rim i da go doka`at svoeto pravoverie. Vo Rim bile primeni so golemi po~asti od papata Adrijan II. Toj gi odobril makedonsko-slavjanskite bogoslu`beni knigi i naredil da bidat postaveni vo oltarot na crkvata Santa Marija Maxore i bogoslu`bi da se vr{at na makedonski jazik vo tri rimski crkvi. Kiril vo Rim te{ko se razbolel i se upokoil na 14 fevruari 869 godina. Metodij epohalnoto misionersko delo me|u zapadnite Slavjani go prodol`uva sam so pomo{ na svoite u~enici, koi vo Rim bile rakopolo`eni vo sve{teni~ki ~in. Neprijatelstvoto od germanskite sve{tenici ne prestanuvalo. Isto{ten od napori i izma~uvawa, Sveti Metodij se upokoil vo Nitra 885 godina. Negovite u~enici bile podlo`eni na izma~uvawa i progoni. Nekoi od niv rasprodadeni kako robovi.
Deloto na Svetite Bra}a po smrtta na Sveti Metodij padnalo vo golema kriza, no blagodarenie na nivnite najdaroviti u~enici - Sveti Kliment i Sveti Naum, Ohridskite svetiteli i ~udotvorci, u~iteli i prosvetiteli, polzuvaj}i se so svojot misionerski metod, {to imal za cel da im ja objavi Bo`jata vistina na novite narodi, po~nuvaj}i ja nivnata kulturna samobitnost, ostanal `iv obrazec za Svetata Crkva i za misionerite na site vremiwa.
Svetite Bra}a Kiril i Metodij uspeale kako makedonci da stanat apostoli na Slavjanite. Tie sakale da mu slu`at na dobroto na site slavjanski narodi i na edinstvoto na Univerzalnata Crkva. Za ovie i vakvi svoi zaslugi, vo svoeto apostolsko poslanie EGREGIAE VIRTUTIS, papata Jovan Pavle II na 31 dekemvri 1980 godina gi proglasi za sopokroviteli na Evropa, ~ij pokrovitel e Sveti Benedikt, proglasen od papata Pavle IV na 26 oktomvri 1964 godina.

Sveti Kliment i Sveti Naum prodol`iteli na Kirilometodievskoto delo
Kni`evna dejnost na Sveti Kliment Ohridski
Sveti Naum Ohridski
Ohridska kni`evna {kola
Sozdavawe na samostojna Crkva vo Makedonija vo vremeto na Samoilovoto carstvo